Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (89.464-89.488)



  1.      žgečkljív  -a -o prid. ( í) 1. občutljiv za žgečkanje: žgečkljiv človek; biti zelo žgečkljiv / žgečkljive noge 2. dražljiv: žgečkljiv dim / ekspr. žgečkljiva pesmica pesmica erotične vsebine žgečkljívo prisl.: žgečkljivo prijemati
  2.      žgolênje  -a s (é) glagolnik od žgoleti: slavčevo žgolenje / žgolenje ljudi
  3.      žgoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli ∙ ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril žgolèč -éča -e: žgoleč ptič; žgoleč smeh
  4.      žíca  -e ž (í) dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek žice; ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketaekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoruelektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice
  5.      žícanje  -a s () glagolnik od žicati: žicanje za denar
  6.      žícar  -ja m () žarg. kdor si z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadeva priti do česa: fant je dober žicar
  7.      žícati  -am nedov. () žarg. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si priti do česa: hodi okrog in žica; žicati za cigarete, denar / žica jo, naj gre z njim
  8.      žíčar  -ja m () nestrok. ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin, strok. struna: uničevanje žičarjev
  9.      žíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice
  10.      žíčevje  -a s () več žic, žice: bakreno žičevje; plaziti se skozi bodeče žičevje
  11.      žíčka  -e ž (í) manjšalnica od žica: zamenjati pretrgano žičko; povezati z žičko; bakrena žička
  12.      žíčnat  -a -o prid. () ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito
  13.      žíčnica  -e ž () 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazajmont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
  14.      žíčničar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji
  15.      žíčnik  -a m () žebelj iz žice, navadno brez glave: izdelovati žičnike; gladki, nasekani žičniki; železen žičnik; žičniki in vijaki / čevljarski, steklarski žičnik
  16.      žíd  -a m, im. mn. žídje in žídi ( í) 1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid ● knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
  17.      žída  -e ž () star. svila: trgovec z žido; žamet in žida / v žido se oblačiti
  18.      žídan  -a -o prid. () star. svilen: židana obleka, ruta ∙ ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre
  19.      žídek  -dka m () ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico
  20.      žídek  -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivofiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
  21.      žídinja  -e ž () pripadnica židovske vere: židinje in muslimanke
  22.      žídov  -a m () zastar. žid: židov mu je obljubil denar
  23.      žídovka  -e ž (í) zastar. židinja: postala je židovka
  24.      žíg  -a m () 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig // v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani 2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige 3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva ● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanjeadm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
  25.      žígažága  in žíga žága medm. (-ā) posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč

   89.339 89.364 89.389 89.414 89.439 89.464 89.489 89.514 89.539 89.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA