Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (89.439-89.463) 
- žgálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
- žgalína -e ž (í) zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini ♪
- žgálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) delavnica, obrat za žganje, segrevanje: gradnja velike peči v žgalnici ♪
- žgálnik -a m (ȃ) redko priprava za žganje, segrevanje: novi žgalnik je pregorel / kavni žgalnik pražilnik za kavo ♪
- žgálo -a s (á) redko priprava za žganje: prežgati z žgalom ♪
- žgánček -čka m (á) nav. mn., ekspr. manjšalnica od žganec: ajdovi žgančki ♪
- žgánčevka -e ž (á) voda, v kateri so se kuhali žganci: odliti žgančevko ♪
- žgánec -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
- žganína -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla ♪
- žgánjar -ja m (ȃ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: vpitje žganjarjev ♪
- žgánjar in žganjár -ja m (ȃ; á) kdor se (poklicno) ukvarja z žganjarstvom: žganjarji in vinarji ♪
- žgánjarček -čka m (ȃ) gastr. kozarec za žgane pijače: žganjarček in kozarec za vino ♪
- žganjaríja -e ž (ȋ) star. točilnica žganja; žganjarna: srečala sta se v žganjariji ♪
- žganjáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč ♪
- žganjárna -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
- žganjárnica -e ž (ȃ) star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici ♪
- žgánjce -a tudi žganjcè -à s (á; ȅ ȁ) ekspr. manjšalnica od žganje: vince in žganjce ♪
- žganjčè -à s (ȅ ȁ) nar. žganjce: srkniti požirek žganjča ♪
- žgánje -a s (á) glagolnik od žgati, segrevati: žganje lesa / žganje oglja / žganje apna / žganje opeke / mučiti koga z žganjem podplatov ♪
- žgánje -a tudi žganjè -à s (á; ȅ ȁ) žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja: kuhati, piti žganje; predelovati sadje v žganje; kozarček, steklenica žganja / naročiti dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / na jedilnem listu je bilo tudi več žganj / češnjevo, figovo, hruškovo žganje; žganje iz žita ∙ ekspr. utopiti se v žganju postati hud pijanec ♪
- žganjepítje -a s (í) zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju ♪
- žganjepívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: žganjepivci in kvartopirci ♪
- žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo ♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati // s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana
jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče 7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo ● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati žgáti se 1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal žgóč -a -e 1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce 2. publ. nujen,
pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj 3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati žgán -a -o: žgana glina; žgana opeka ∙ žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje ♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega ♪
- žgečkánje -a s (ȃ) glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje ♪
- žgečkáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z rahlim premikanjem prstov po kakem delu telesa povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: žgečkati otroka; žgečkati po podplatih, pod nosom / žgečkati s slamico / brezoseb. mene ne žgečka // z rahlim dotikanjem povzročati tak občutek: njeni lasje so ga žgečkali po vratu; prijetno žgečkati / volna jo žgečka 2. ekspr. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti: raznovrstna jedila so mu žgečkala nos / brezoseb. v grlu ga žgečka žgečkajóč -a -e: žgečkajoča trava ♪
89.314 89.339 89.364 89.389 89.414 89.439 89.464 89.489 89.514 89.539 
