Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (89.389-89.413)



  1.      ženíca  -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice 2. redko ženka, ženkica: ima prijetno ženico
  2.      ženíčica  -e ž (í) 1. ekspr. ženica, ženička: prijazna ženičica jim je zapela staro ljudsko pesem 2. redko ženka, ženkica: misli na svojo ženičico
  3.      ženíčka  -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pomagati ženički; stanoval je pri ljubeznivi stari ženički 2. redko ženka, ženkica: možiček in ženička
  4.      ženíkelj  -klja m (í) bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula
  5.      ženílja  -e ž () tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken; šenilja: resice iz ženilje // tkanina z votkom iz te preje: pregrinjalo, zavesa iz ženilje
  6.      ženílo  -a s (í) star. ženitev: kaj se ti tako mudi z ženilom
  7.      žénin  -a m (ẹ́) moški ob poroki in nekaj časa pred njo: zapeti pesem ženinu in nevesti; pozdraviti ženina // star. fant, zaročenec: predstaviti domačim svojega ženina; čakati na ženina ∙ ekspr. večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil
  8.      žênin  -a -o prid. () nanašajoč se na ženo: ženin oče / ženina potrpežljivost
  9.      žéninček  -čka m (ẹ́) 1. ekspr. manjšalnica od ženin: zelo mlad ženinček 2. nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: iz zemlje so pokukali prvi ženinčki
  10.      žéninov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na ženina: ženinovi starši / ženinova zdravica
  11.      ženítba  -e ž () zastar. ženitev: hiteti z ženitbo / povabiti koga na ženitbo ženitovanje, svatbo
  12.      ženítben  -a -o prid. () knjiž. ženiten: ženitbeni oglasi / ženitbeni običaji ženitovanjski, svatbeni
  13.      ženíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na ženitev: ženitne priprave / veselo ženitno razpoloženje / sprejela je ženitno ponudbo ponudbo za poroko / ženitni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni list; ženitna ponudba krajše obvestilo v časopisu, s katerim moški, ženska želi spoznati morebitnega zakonskega partnerjajur. ženitna pogodba pogodba o medsebojnih premoženjskih razmerjih med zakoncema, sklenjena pred poroko
  14.      ženítev  -tve ž () glagolnik od ženiti se: še ne misli na ženitev; biti goden za ženitev; odlašati z ženitvijo; ženitev in možitev / bližal se je dan njune ženitve poroke / sprememba barve perja pri samcih med ženitvijo ∙ ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen
  15.      ženitnína  -e ž () star. ženitovanje, svatba: povabiti koga na ženitnino; skromna ženitnina
  16.      ženitovánje  -a s () praznovanje ob poroki: ženitovanje je trajalo do jutra / iti, povabiti na ženitovanje; pogostili so jih, kot da bi prišli na ženitovanje zelo dobro
  17.      ženitováti  -újem nedov.) praznovati ob poroki: ženitovali so pozno v noč; veselo ženitovati // udeleževati se praznovanja ob poroki: rad je ženitoval
  18.      žênka  -e ž (ē) ekspr. manjšalnica od žena: predstavil jim je svojo ženko / kot nagovor ljuba moja ženka
  19.      žênkica  -e ž (ē) ekspr. manjšalnica od žena: seznanil jih je s svojo ženkico / kot nagovor nič ne skrbi, ženkica moja
  20.      ženomŕzec  -zca m () knjiž. kdor ne mara žensk in njihove družbe: ne bodi tak ženomrzec
  21.      žèp  žêpa m, mest. ed. žêpu in žépu ( é) 1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim žepom; dno žepa / obrnil je vse žepe, da bi našel denar; iskati ključe po žepih; hoditi z rokami v žepih / hlačni žep; našiti, všiti žep; notranji, prsni žep suknjiča; žep na zadrgo; žep za uro; podloga za žepe / napolniti žepe nahrbtnika; viseči žepi za krtače; šotor z našitimi žepi 2. kar je po obliki temu podobno: narediti med mesom in rebri žep za polnjenje; očistiti rano in vse žepe v njej; ozek žep med skalami 3. na čelu razširjen del površine, ki sega v kaj: žepi ravnega sveta se zajedajo v hribovje; rečni žepi // voj. na strnjeno nasprotnikovo ozemlje segajoče manjše, z ozkim pasom z zaledjem povezano območje z vojaškimi silami, ki se branijo: umakniti čete iz žepa; delati obkolitveni obroč okoli žepa 4. ekspr. kupna sposobnost: kupi, če ti žep dopušča, dovoljuje; izdelek ustreza okusu in žepu kupcev / hiša ni dosegljiva za moj žep ● ekspr. avtomobil mu je precej olajšal žep zanj je potrošil precej denarja; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. globoko poseči, seči v žep veliko plačati; ekspr. vtakniti medaljo v žep dobiti jo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. če le more, drži roke v žepu lenari, ne dela; žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje; ekspr. imeti kačo, luknjo, sušo v žepu biti brez denarja; ekspr. iti z levo roko v desni žep lotiti se stvari napačno, neustrezno; ekspr. vsi nimajo enako globokih žepov nimajo enako veliko denarja; plitev žep ekspr. imeti plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. plačati iz svojega žepa s svojim denarjem; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. obrnili so mu vse žepe natančno so ga preiskali; žarg., aer. letalo je zašlo v zračni žep v območje spuščajočega se zraka; poznam ga kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostihmont. žep jalovine manjša gmota prvotne kamnine, ki je niso nadomestile rudne raztopine; obrt. vrezani žep pri katerem se odprtina vreže v oblačilo
  22.      žêpar  -ja m () kdor krade zlasti denarnice iz žepov: svariti pred žeparji; spreten žepar; prijeti skupino žeparjev
  23.      žêparka  -e ž () ženska, ki krade zlasti denarnice iz žepov: zapreti skupino žepark
  24.      žépek  -pka m (ẹ̑) nar. pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih; kraški šetraj: hoditi skozi žepek in brinje; vonj po žepku / voziti čebele na žepek
  25.      žêpek  -pka in žepèk -pkà m (ē; ǝ̏ ) 1. manjšalnica od žep: prišiti žepek na jopico; nositi robček v žepku / prsni žepek na telovniku / hrček spravi hrano v žepek pod ušesi / zložiti palačinko na žepek 2. nav. mn. jed, pecivo zlasti iz trikotno prepognjenega kvašenega testa z različnimi nadevi: skuhati žepke; žepki s sladkim nadevom

   89.264 89.289 89.314 89.339 89.364 89.389 89.414 89.439 89.464 89.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA