Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (8.851-8.875)



  1.      šiít  -a m () pripadnik muslimanske vere, ki priznava samo koran: šiiti in suniti
  2.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha
  3.      šík  -a m () knjiž. čednost, urejenost, elegantnost: občudovati njen šik / jezik prevoda nima nobenega šika
  4.      šík  prid. neskl. () knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka
  5.      šikána  -e ž () knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja
  6.      šikaníranje  -a s () glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju
  7.      šikanírati  -am nedov. () knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira
  8.      šikanózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva
  9.      šíkara  -e ž () knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje
  10.      šíkati se  -am se nedov. () nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro
  11.      šíkniti  -em dov.) redko brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak
  12.      šíkoven  -vna -o prid. () zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno
  13.      šílar  -ja m () 1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev 2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji
  14.      šílast  -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen
  15.      šílastolóčen  -čna -o prid. (í-ọ̑) arhit. ki ima obliko šilastega loka: šilastoločen zaključek okna
  16.      šílce 1 -a s () manjšalnica od šilo: zabadati šilce
  17.      šílce 2 -a s (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce // kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce
  18.      šílček 1 -čka m () priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček
  19.      šílček 2 -čka m () redko šilce2: šilček likerja
  20.      šílec  -lca m () zastar. šilce2: popiti šilec žganja
  21.      šílek  -lka m () zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho
  22.      šíling  -a m () 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta
  23.      šíliti  -im nedov.) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik
  24.      šíljenje  -a s () glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov
  25.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljarilzool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja

   8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA