Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (88.489-88.513)



  1.      zlátnat  -a -o prid. () knjiž. ki ni popolnoma zlat: zlatnata barva / zlatnati lasje zlátnato prisl.: zlatnato se bleščati
  2.      zlatník  -a m (í) zlat kovanec: kovati zlatnike; podariti komu zlatnik; zlatniki in srebrniki
  3.      zlatnína  -e ž () 1. izdelki iz zlata: prodajati zlatnino; zlatnina in srebrnina / ne nosi zlatnine zlatega nakita 2. knjiž. lastnost zlatega, zlata barva: zlatnina zrele pšenice; zlatnina sonca
  4.      zlató  -á s (ọ̑) 1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci zlata; zrnca zlata; svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik // pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita / bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov // ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata 2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato; zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva 3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal; tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbnapubl. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnicimed. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve
  5.      zlato... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na zlato: zlatoiskalec, zlatonosen, zlatorezen
  6.      zlato... 2 prvi del zloženk, kakor zlatopisan, zlatordeč, zlatorumen ipd., gl. zlat
  7.      zlato...  ali zláto... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na zlat: zlatolas, zlatopolt, zlatozrn
  8.      zlatobròv  -ôva m ( ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada
  9.      zlatoglàv  in zlatogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki ima zlato rumeno glavo: zlatoglave papige / zlatoglave cerkve s pozlačenimi stolpi, kupolami
  10.      zlatogrív  -a -o prid. ( ) ekspr. ki ima zlato rumeno grivo: zlatogriv konj
  11.      zlatokljún  -a -o prid. ( ū) ekspr. rumenokljun: zlatokljun kos
  12.      zlatokòp  -ópa m ( ọ́) 1. kdor koplje, izpira zlato: naselje zlatokopov; črtice iz življenja zlatokopov 2. zastar. zlati rudnik, zlato polje: zlatokopi in diamantna polja
  13.      zlatokríl  -a -o prid. ( ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj
  14.      zlatopén  -a -o prid. (ẹ̄) zastar. zlato penast: zlatopeno morje
  15.      zlatopér  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica
  16.      zlátoporočênec  -nca m (ā-é) nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke: čestitati zlatoporočencema
  17.      zlatorítka  -e ž () zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji
  18.      zlatoróg  -a m (ọ̑) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah: zgodbe o zlatorogu / pesnitev Zlatorog
  19.      zlatotôpen  -pna -o prid. (ó) ki topi zlato: zlatotopna snov
  20.      zlatotópka  -e ž (ọ̑) kem. zmes solne in solitrne kisline, ki topi zlato: preizkusiti zlato z zlatotopko
  21.      zlatóvčica  -e ž (ọ́) zool. postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus: gojiti zlatovčice v hladni in čisti vodi / jezerska zlatovčica
  22.      zlatovránka  -e ž () zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus: šoje in zlatovranke
  23.      zlatozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški
  24.      zlatožáren  -rna -o prid. (ā) knjiž. ki ima zlat žar: zlatožarno sonce
  25.      zledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda v steklenici je zledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: v osojnih legah je cesta zledenela / jezero je zledenelo 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mu zledenele 3. ekspr. postati negiben, tog: ob tem prizoru so vsi zledeneli; zledeneti od groze // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: ob kriku mu je zledenela kri v žilah; ko ga je zagledala, ji je srce zledenelo ● ekspr. njegov prijazni pogled je nenadoma zledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob pogledu na žrtev mu je zledenel nasmeh izginil zledenèl in zledenél -éla -o: pasti na zledenelem snegu; zledenela cesta; zledenela reka

   88.364 88.389 88.414 88.439 88.464 88.489 88.514 88.539 88.564 88.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA