Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (88.464-88.488)



  1.      zláhka  prisl. () 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto: zlahka dvigovati, nositi kaj; zlahka premagati nasprotnike / zlahka vse doseže / ne daj se tako zlahka pregovoriti / vozilo se zlahka premika po kopnem in v vodi ∙ tega ni tako zlahka razumela to je težko razumela 2. izraža, da se v ravnanju, odločitvah premalo misli na mogoče posledice: vse jemlje preveč zlahka; zlahka obljublja, a se ne drži obljub
  2.      zláhkoma  prisl. () star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš
  3.      zlahkôtiti  -im dov.) nar. olajšati: zlahkotiti komu življenje / zlahkotiti si delo s stroji
  4.      zlájnati  -am dov. () slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo: učenec je zlajnal pesem zlájnan -a -o: zlajnano besedilo ∙ slabš. ta popevka je preveč zlajnana nezanimiva zaradi ponavljanja
  5.      zlámati  -am in -ljem dov. () nar. zlomiti: zlamati palico zláman -a -o: zlamana deska ∙ nar. domov je prišel čisto zlaman zelo utrujen
  6.      zlát  -a m () star. zlatnik: kovati zlate; sto zlatov / beneški zlati
  7.      zlát  -a -o prid. ( á; četrti pomen ) 1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna; zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / poljud. zlati pesek zlatonosni pesek // ki je iz zlata: zlat nakit, prstan; napisati ime na spomenik z zlatimi črkami; zlata krona / zlati okviri slik pozlačeni; zlate kupole / pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono / zlata kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; zlata obreza obreza, na katero se nanese tanka plast zlata 2. take barve kot zlato: zlati čevlji; pletenine z zlatimi nitkami / ekspr. zlati sončni žarki / poljud. zlata bronsa bakrova bronsa / zlata barva // ekspr. rjavkasto, rdečkasto rumen: dekle z zlatimi lasmi; piti zlato kapljico; zlata pšenica / zlati oktober 3. ki predstavlja petdeseto obletnico česa: zlati jubilej organizacije / praznovati zlato poroko petdesetletnico poroke 4. ekspr. zelo dober, dobrosrčen: bil je zlat človek, iskren prijatelj; ima zlate starše; bil bi zlat, če ne bi pil / tisti dan je bila vsa zlata in je vsem stregla ustrežljiva, pozorna / v nagovoru moj zlati otrok, varuj se // ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos: bili so zlat razred; ta otrok je zlat / v nagovoru sinek moj zlati, hitro se vrni 5. ekspr. zelo dragocen, koristen: ni poslušal zlatega nauka; to so zlate besede; zlato spoznanje / posnemati zlat zgled koga; zlato pravilo pravilo, ki ga je v kaki zadevi zelo koristno upoštevati // zelo ugoden: ponuja se mu zlata priložnost / bili so zlati časi za špekulante 6. ekspr. poln uspehov, pomembnih del: minili so zlati časi reprezentance; zlati vek italijanskega slikarstva; zlata doba znanosti // poln zadovoljstva, sreče: zlati trenutki življenja; zlata mladost, prihodnost / sanjati zlate sanje 7. ekspr. zvonek, svetel: ima zlat glas; zlat smeh 8. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: izgubil je svoj zlati mir; zlata resnica, sreča; hrepeni po zlati svobodi; zlato upanje ● ekspr. imaš zlat čas, da to narediš veliko prostega časa; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; ekspr. njegovo ime je zapisano v zlati knjigi zgodovine on je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlato knjigo nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov; ekspr. to zbirko poezij so označili za zlato knjigo izredno dobro knjigo; iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin; ekspr. zlata mrzlica povečano iskanje zlata; zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami; otr. ti si pa danes zlata ptička kot pohvala pri jedi si prvi pojedel; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve; ekspr. ta fant ima zlate roke zna dosti stvari spretno narediti, izdelati; ekspr. bila je dobrega srca in zlatih rok zelo radodarna; ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; ekspr. vkovati koga v zlate verige dati mu dober gmotni položaj, a odvzeti mu samostojnost; zlato jabolko kaki; zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje; ekspr. ima zlato srce je zelo dobrosrčen; zlato tele po bibliji zlat kip živali, ki so ga častili Izraelci med Mojzesovim bivanjem na gori Sinaj; ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže; preg. srednja pot — zlata pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen; preg. rana ura — zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko narediagr. zlati delišes sladko rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike; astr. zlato število število, ki določa zapovrstnost leta v Luninem krogu; bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža; zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; ekon. zlate palice zlato v obliki kvadrov; zlate rezerve zlato, ki ga ima centralna banka; zlata valuta denarni sistem, v katerem je vrednost denarne enote določena z vrednostjo zlata; etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu pravilo, po katerem naj človek ne stori drugim, česar ne želi, da drugi storijo njemu; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; muz. zlata plošča plošči podobno priznanje, ki se podeli izvajalcu za 50.000 prodanih plošč; obl. zlata košuta najvišje priznanje na mednarodnem sejmu mode v Beogradu; šport. zlata lisica priznanje, ki se podeli najboljši tekmovalki na tradicionalnem ženskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu na Pohorju; um. zlati oltar rezljan in bogato pozlačen leseni oltar, značilen za 17. stoletje; zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto; vrtn. zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri; zool. zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata zláto prisl.: posoda se je zlato svetila; zlato obrobljena očala; zlato vezeni plašči / piše se narazen ali skupaj: zlato pisano ali zlatopisano listje; zlato rjava skorja zláti -a -o sam.: dvorana je bila v belem in zlatem; star. dal mu je pet zlatih zlatnikov / ljubk., kot nagovor: zlata moja, nič ne skrbi; zdaj pa spančkaj, zlato moje
  8.      zlatár  -ja m (á) 1. izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: izučiti se za zlatarja; naročiti prstane pri zlatarju; zlatar in juvelir 2. redko iskalec, izpiralec zlata: zlatarji so metali pesek na široke deske
  9.      zlatárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: prodajati staro zlato v zlatarno / Zlatarna Celje // prodajalna izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: vlomiti v zlatarno; bogate izložbe zlatarn ● ekspr. na sebi je imela celo zlatarno zelo veliko (zlatega) nakita
  10.      zlatárnica  -e ž () zastar. zlatarna: tatvine v zlatarnicah
  11.      zlátek  -tka m () ekspr. drag, ljubljen človek, navadno otrok: mlada mati je bila polna skrbi za svojega zlatka / kot nagovor samo da se ti ni nič hudega zgodilo, zlatek moj
  12.      zláten  -tna -o prid. (ā) zastar. zlat: zlaten nakit
  13.      zlatén  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. zlat: zlatene verige / zlatena naplavina zlatonosna / ogenj zlatene barve
  14.      zlaténica  -e ž (ẹ̑) 1. rumenkasta obarvanost kože, sluznic in beločnic zlasti zaradi povečanja žolčnih barvil v krvi: pri bolniku se je pojavila zlatenica; zlatenica pri hepatitisu; zlatenica pri novorojenčkih 2. poljud. vnetje jeter, strok. hepatitis: imeti, preboleti zlatenico; epidemija zlatenice
  15.      zlaténičen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zlatenico: obraz je imel zlateničen; zlatenična koža / zlatenični bolnik
  16.      zlatênje  -a s (é) glagolnik od zlatiti: ročno zlatenje; zlatenje rezbarij / zlatenje neba ob sončnem vzhodu
  17.      zlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) ekspr. 1. postajati po barvi podoben zlatu: žito začenja zlateti 2. zlato se odražati, kazati: na nebu je zlatel lunin srp; trobentice so zlatele v travi
  18.      zlatíca  -e ž (í) 1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice 2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice 3. redko zlata ribica: imeti v akvariju zlatice ◊ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes
  19.      zlatíčnica  -e ž () nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline z zvezdastimi ali somernimi cveti različnih barv, Ranunculaceae: košarice in zlatičnice
  20.      zlatílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zlatenje: zlatilni postopek ♦ tisk. zlatilna preša nekdaj ročni stroj za odtiskovanje vinjet, črk iz zlate folije na platnice
  21.      zlatílo  -a s (í) sredstvo za zlatenje: nanašati zlatilo; okviri brez zlatila
  22.      zlatína  -e ž (í) knjiž. 1. lastnost zlatega, zlata barva: zlatina zorečega polja 2. kar je zlato: nebo na zahodu je bilo polno zlatin in rdečin / obrobiti srebrn izdelek z zlatino z zlatom
  23.      zlatíti  -ím nedov. ( í) prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatiti okvire; zlatiti bogoslužno posodo // ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: jesen zlati gozdove; zahajajoče sonce zlati valove; zarja je zlatila nebo ● ekspr. ta dejanja zlatijo življenje ga delajo lepega, prijetnega zlatíti se ekspr. 1. postajati po barvi podoben zlatu: pšenica se že zlati; kmalu se bodo začeli zlatiti vinogradi 2. zlato se odražati, kazati: med listi so se zlatile limone; mesec se je zlatil na nebu zlatèč -éča -e: sonce zahaja, zlateč nebo; zlateče se listje
  24.      zlátka  -e ž () ekspr. draga, ljubljena ženska, zlasti deklica: vse bi naredila za svojo zlatko / kot nagovor zakaj pa jokaš, zlatka moja
  25.      zlátkan  -a -o prid. () ljubk. zelo dober, dobrosrčen: zlatkan je, rad pomaga // prikupen, prijeten: bila je res zlatkana punčka / v nagovoru ti moj zlatkani sonček, zdaj pa lepo zaspi

   88.339 88.364 88.389 88.414 88.439 88.464 88.489 88.514 88.539 88.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA