Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (88.239-88.263)


  1.      zemljarína  -e ž (ȋ) knjiž. davek od zemlje, zemljišča: plačevati zemljarino ♪
  2.      zemljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima veliko zemlje, prsti: pokrajina je prehajala v zemljata polja 2. nar. zahodno lončen: zemljata skleda ♪
  3.      zemlje...  ali zêmlje... prvi del zloženk (é) nanašajoč se na zemljo: zemljedelje, zemljelastniški, zemljemerec ♪
  4.      zemljedélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. poljedelec, kmet: prebivalci teh krajev so večinoma zemljedelci ♪
  5.      zemljekòp  -ópa m (ȍ ọ́) zastar. kopač: pri gradnji utrdbe je delalo veliko zemljekopov ♪
  6.      zemljekróg  -a m (ọ̑) knjiž., redko zemlja, (vesoljni) svet: sonce obžarja zemljekrog ♪
  7.      zemljemérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. geometer, geodet: zemljemerci so premerili gozd ♪
  8.      zemljén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda ♪
  9.      zemljeníca  -e ž (í) knjiž. zemljanka: spati v zemljenici ♪
  10.      zemljevíd  -a m (ȋ) papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu: brati zemljevid; obesiti, razgrniti zemljevid; poiskati kraj na zemljevidu; ravnati se po zemljevidu / zemljevid Slovenije ∙ publ. ta narod so hoteli izbrisati z zemljevida uničiti // s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: astronomski, geološki, meteorološki zemljevid; pren. zemljevid evropskih literatur ♦ geogr. politični zemljevid ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; navt. pomorski zemljevid ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti ♪
  11.      zemljevíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljevid: zemljevidne oznake / zemljevidna mapa ♦ bot. zemljevidni skorjevec po skalah rastoč skorjasti lišaj rumene barve, Rhizocarpon geographicum ♪
  12.      zêmljica  -e ž (é) ekspr. manjšalnica od zemlja: lunica in zemljica / z ladje so v daljavi zagledali zemljico kopno / ob spominu na umrle naj mu bo lahka zemljica ♪
  13.      zêmljin  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na zemlja 1: zemljina površina / zemljin satelit ♦ astr. Zemljin tir; geol. zemljina skorja zemeljska skorja ♪
  14.      zemljína  -e ž (í) knjiž. 1. celina: take vasi ni na nobeni drugi zemljini 2. zemlja, prst: ruda je pokrita z zemljino ◊ grad. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje, navadno kot podlaga za gradbene objekte ♪
  15.      zémnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. zemljanka: spati v zemnici ♪
  16.      zén  -a m (ẹ̑) filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; neskl. pril.: zen budizem; zen tehnika ♪
  17.      zeníca  -e ž (í) odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja: svetloba prihaja v oko skozi zenico; razširjene, velike zenice; zenica in šarenica; paziti na koga kot na zenico svojega očesa zelo ♪
  18.      zeníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zenico: zenična širina / zenična razdalja razdalja med zenicama ♪
  19.      zenít  -a m (ȋ) 1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče: sonce je v zenitu; zenit in nadir 2. ekspr. obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti: pisatelj je dosegel svoj zenit; poletje je v zenitu; biti v zenitu slave / zenit življenja ♪
  20.      zeníten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zenit: zenitno sonce / zenitna razdalja kotna razdalja med nebesnim telesom in zenitom ♪
  21.      zeolít  -a m (ȋ) nav. mn., kem. naravni natrijev ali kalcijev alumosilikat: uporabljati zeolite kot ionske izmenjalce ♪
  22.      zèt  zéta m, im. mn. zétje in zéti (ȅ ẹ́) 1. hčerin mož v odnosu do njenih staršev: kmetijo je izročil zetu; z zetom se ne razumejo 2. nav. mn., zool. majhne sladkovodne ali morske ribe, katerih samci delajo gnezda in skrbijo za zarod, Gasterosteidae: jata zetov / navadni, pritlikavi zet ♪
  23.      zéta  -e ž (ẹ̑) cigareta slabše kakovosti z imenom Zeta: kaditi zeto; neskl. pril.: cigarete zeta in zeta cigarete ♪
  24.      zèv  tudi zév zéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): med skalo in snegom je nastal zev; pren. zavedal se je zeva v duši ♦ lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim 2. teh. značilna stalna medsebojna oddaljenost med deloma, stenama kakega orodja, priprave: zev viličastega ključa; mera zeva 3. glagolnik od zevniti: prestrašil se je levovega zeva ♪
  25.      zév  -í ž (ẹ̑) 1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zev nastane; v skalovju je široka zev / zev prepada; pren., ekspr. med njima je zazijala nepremostljiva zev ♦ alp. robna zev med snegom in skalovjem ob straneh snežišča; tekst. zev odprtina, ki nastane pri razmikanju osnovnih niti 2. teh. značilna stalna medsebojna oddaljenost med deloma, stenama kakega orodja, priprave: zev viličastega ključa; širina zevi ♪

   88.114 88.139 88.164 88.189 88.214 88.239 88.264 88.289 88.314 88.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA