Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (87.364-87.388)


  1.      zapréga  -e ž (ẹ̑) 1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže: nadeti zaprego; potrgati zaprego; bleščeča zaprega 2. vprežena žival, skupina živali: zamenjati zaprego // žival, skupina živali z vozilom, pripravo, v katero je zaprežena: zaprega se pomika po cesti ♦ aer. letalska zaprega jadralno letalo in motorno letalo, ki jadralno letalo vleče 3. glagolnik od zapreči: zaprega vola v voz ♪
  2.      zapréka  -e ž (ẹ̑) ovira: prelesti skale in druge zapreke na stezi; preskakovanje zaprek / odpraviti, premagati zapreke pri gospodarskem razvoju / poroki ni delal nihče zapreke ni nihče nasprotoval ◊ šport. tek z zaprekami daljši tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir, jarkov z vodo ♪
  3.      zaprepáden  -a -o prid. (ȃ) pog. zgrožen, osupel: ves je bil zaprepaden ob tej misli; zaprepaden je poslušal njihove dokaze zaprepádeno prisl.: zaprepadeno gledati ♪
  4.      zapréti  -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala // z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti 2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti // na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja 5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja 9. poljud. povzročiti nenormalno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla ● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; žarg., šport. zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti ◊ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli zapréti se 1. preiti v visok, hribovit svet: tukaj se dolina zapre; svet se na severu zapre 2. z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapreti se v hišo, sobo 3. ekspr. postati zadržan, nezaupljiv: družina se je zaprla pred njim / po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi ● krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več roditi; poljud. voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več zapŕši zastar.: zaprši vrata, se ogleduje naokrog zapŕt -a -o 1. deležnik od zapreti: biti zaprt za samostanskimi zidovi; biti po nedolžnem zaprt; zaprta cesta, meja; zaprta steklenica; v kabinete zaprta znanost; gostilna je danes zaprta; zaprta vrata / kot opozorilo zaradi inventure zaprto 2. ki ima streho in stene: zaprti avtomobil; zaprta kočija / delati v zaprtem prostoru // ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica // ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj 3. ki je od vseh strani obdan s čim: mesto z zaprtimi trgi; zaprto dvorišče / ta dolina je zelo zaprta 4. ki ima malo stikov z drugimi: zaprta družba; univerza ne sme biti zaprta organizacija / vase zaprta stroka 5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani: podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost; o tem bodo razpravljali na zaprti seji / počitniški dom zaprtega tipa / zaprta predstava / filmi za zaprt krog gledalcev / časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati 6. knjiž. težko razumljiv: odprta in zaprta umetnost; zaprto pesništvo moderne dobe 7. ki ne izpoveduje svojih misli, čustev: tih, zaprt človek / vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase 8. poljud. ki se nenormalno redko, težavno iztreblja: nosečnice so pogosto zaprte 9. strojn. ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice: zaprt hladilni sistem pri avtomobilih; kroženje vode v zaprtem obtoku ● ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo ◊ anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt žiro račun ne imeti pravice izplačevati z določenega žiro računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jur. zaprti kazenski poboljševalni zavod kazenski poboljševalni zavod s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; lingv. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni ♪
  5.      zapretíti  -ím dov., zaprétil (ȋ í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zapretili so mu, da ga bodo pretepli; zapretiti s tožbo, z zaporom // zastrašujoče zamahniti: zapretiti komu s palico / šaljivo mu je zapretila s prstom zapretèn -êna -o: zapretena kazen ♪
  6.      zapréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaprego: zaprežna oprema; zaprežna vrv zaprežnica / zaprežni konj vprežni konj ♪
  7.      zapréžnica  -e ž (ẹ̑) vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu: odpeti zaprežnice; konj je utrgal desno zaprežnico ♪
  8.      zapŕhati  -am dov. (r̄) 1. večkrat prhniti: v hlevu je zaprhal konj; žrebec je od vznemirjenja zaprhal 2. ekspr. prhajoč reči: umakni se, je jezno zaprhal ● redko kokoš je zaprhala zaprhutala ♪
  9.      zaprhútati  -am dov., zaprhutála (ū) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: tik ob njem je zaprhutal petelin; brezoseb. v gozdu je nenadoma zaprhutalo / ekspr. ognjeni jeziki so zaprhutali slišno zaplapolali 2. prhutajoč zleteti: prepelica je zaprhutala izpred kose; ptič zaprhuta v zrak ♪
  10.      zapričéti  -čnèm dov., zapričél; nam. zapričét in zapričèt (ẹ́ ȅ) zastar. začeti: dokončal je tisto, kar je zapričel njegov predhodnik ♪
  11.      zaprídigati  -am dov. (í) 1. začeti pridigati: stopil je prednje in zapridigal 2. ekspr. reči, povedati: zapridigal je, da je izdajalec ♪
  12.      zapróditi  -im dov. (ọ̄) z delovanjem vode povzročiti, da je kaj prekrito, zasuto s prodom: hudournik je zaprodil njivo zapróden -a -o: zaproden svet; zaprodena struga ♪
  13.      zapŕtek  -tka tudi zaprtèk -tkà m (ȓ; ǝ̏ ȁ) 1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino: iz nekaj jajc so se izvalili piščanci, nekaj pa je bilo zaprtkov; smrdel je kot star zaprtek 2. nar. slabo razvit človek, zlasti otrok: tak zaprtek, pa že kadi ♪
  14.      zaprtíja  -e ž (ȋ) zastar. karantena: razglasiti zaprtijo za določeno področje; konjska zaprtija ∙ zastar. zaradi tepeža je bil v zaprtiji v zaporu, ječi ♪
  15.      zapŕtje  -a s (ȓ) 1. glagolnik od zapreti: zaprtje meje / zaprtje trgovin / zaprtje številnih podjetij ∙ star. pobegniti iz zaprtja iz zapora, ječe 2. nenormalno redko, težavno iztrebljanje: zdravilo proti zaprtju ♪
  16.      zaprtnják  -a m (á) knjiž. (vase) zaprt človek: prikaz zaprtnjaka v romanu ♪
  17.      zapŕva  prisl. (ȓ) zastar. sprva: dejanje ga je tako prevzelo, da zaprva ni vedel, kaj storiti ♪
  18.      záptija  -e tudi -a m (ā) v turškem okolju, nekdaj stražnik, orožnik: strah pred zaptijami ♪
  19.      zapúhati  -am dov. (ū) 1. začeti puhati: lokomotiva je zapuhala in vlak se je premaknil // ekspr. puhajoč se premakniti: ladja je zapuhala proti vzhodu 2. večkrat izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: zapuhati v mrzle roke; zapuhati v žerjavico / zapuhal mu je dim v obraz 3. s sunkovitim izdihavanjem izraziti nezadovoljstvo: medved je zapuhal / ekspr. od jeze je zapuhal // ekspr. puhajoč jezno reči: nič ti ne pripada, je zapuhal vanj ♪
  20.      zapuhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dvigniti se in zaradi razširitve v zraku navadno izginiti: iz dimnika je zapuhtel oblak dima 2. razširiti se in biti zato zaznaven z vohom: po sobi je zapuhtel oster vonj 3. začeti puhteti: toliko časa je kurila, da je peč zapuhtela / ekspr. gozd je zapuhtel v sopari ♪
  21.      zár  -a m (ȃ) v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo: dekle, zavito v zar ♪
  22.      zára  -e ž (ȃ) nav. mn., nar. koroško ozara: obračati konje na zarah; popasene zare ♪
  23.      zaračúnati  -am dov. (ȗ) napisati, povedati dolžni znesek za kaj: zaračunati popravilo motorja; zaračunati naročniku prevoz; zaračunati storitev po ceniku; kosilo so jim preveč zaračunali / nobene stvari mu ni naredil zastonj, vse mu je zaračunal; zaračunati zamudne obresti zaračúnati se uračunati se: zaračunal se je za precejšnjo vsoto / zaračunal se je glede njegovih sposobnosti ♪
  24.      zaračunávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti ♪
  25.      zaračunávati  -am nedov. (ȃ) pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti ♪

   87.239 87.264 87.289 87.314 87.339 87.364 87.389 87.414 87.439 87.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA