Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (87.339-87.363)


  1.      zapovédati  -am nedov. (ẹ́) zastar. zapovedovati: delati, kar zapoveda dolžnost ♪
  2.      zapovéden  -dna -o prid. (ẹ̄) zastar. zapovedljiv: zapoveden glas ♪
  3.      zapovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas zapovedljívo prisl.: zapovedljivo klicati ♪
  4.      zapovedník  -a m (í) 1. kdor zapoveduje: bil je zapovednik v vasi / oče mu je bil hud, strog zapovednik 2. star. poveljnik: postavili so ga za vrhovnega zapovednika; zapovednik trdnjave ♪
  5.      zapovedoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor zapoveduje: soglašati z zapovedovalcem; zapovedovalci in izpolnjevalci zapovedi / postal je zapovedovalec v hiši ♪
  6.      zapovedoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) zapoveduje: zapovedovalen človek; nekateri otroci so zapovedovalni / zapovedovalne besede zapovedoválno prisl.: zapovedovalno reči, vprašati ♪
  7.      zapovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zapovedovati: naveličal se je njegovega zapovedovanja ♪
  8.      zapovedováti  -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati: njihova vera jim zapoveduje, da si dobrine delijo; delaj, kakor ti zapoveduje vest // ukazovati: v tej hiši zapoveduje žena; zapovedovati samemu sebi / v pravljicah zapovedovati vetrovom / star. zapovedovati podrejenim // star. poveljevati: zapovedovati vojski zapovedováje stil. zapovedujé: zapovedovaje reči zapovedujóč -a -e: zapovedujoč mir, je ugasnil luč; zapovedujoč glas; zapovedujoča kretnja; prisl.: zapovedujoče govoriti ♪
  9.      zapoznèl  in zapoznél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zapoznel razvoj, učinek; zapoznela pomlad; zapoznelo cvetenje 2. ki ostane, se zadržuje kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapozneli ptič / zapozneli plodovi; zapoznelo cvetje / zapozneli vozniki zapoznélo prisl.: zapoznelo izšla knjiga; prim. zapozneti ♪
  10.      zapoznélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov // kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije ● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari ♪
  11.      zapoznéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: danes je malo zapoznel 2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti se: cvetenje sadja je zapoznelo; prim. zapoznel ♪
  12.      zapozníti  -ím dov., zapóznil (ȋ í) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti: reforme so zapoznile izbruh nezadovoljstva 2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: če je zapoznil, se je opravičil zapozníti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti se: odhod se je zapoznil; žetev se je zapoznila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapoznil se je v gostilni / shod se je zapoznil do noči je trajal ● knjiž. zapoznilo se je in ni mogel nikamor bilo je že pozno (zvečer) ♪
  13.      zapráti  -pêrem dov., zaprál (á é) z neustreznim, slabim pranjem poškodovati: zaprati belo perilo, srajce ● nar. dež je zapral pepel v zemljo povzročil, da se je z njo sprijel zaprán -a -o: zaprana srajca; zaprano perilo ♪
  14.      zaprávdati  -am dov. (ȃ) star. s pravdanjem, tožbami zapraviti: zapravdati posestvo; zaradi mej se je zapravdalo veliko denarja ♪
  15.      zapráviti  -im dov. (á ȃ) 1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo // ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za zdravljenje veliko vsoto; za hrano se dosti zapravi 2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti: zapraviti čast, ugled; zapraviti duševni mir; zapraviti prijateljstvo koga; zapraviti zdravje // ekspr. ne izrabiti, ne izkoristiti: zapraviti možnosti za dobro uvrstitev, priložnost za gol / s čakanjem zapraviti veliko časa nekoristno porabiti ● pog. zapraviti klobuk izgubiti; evfem. zapravila je otroka imela je splav; ekspr. zapraviti zmago ne doseči je zaradi svoje krivde; ekspr. zapraviti življenje lahkomiselno, nedejavno ga preživeti zapráviti se star. pogubiti se, uničiti se: boji se, da se sin zapravi zaprávljen -a -o: zapravljena kmetija; zapravljena mladost; zapravljena sreča ♪
  16.      zaprávljanje  tudi zapravljánje -a s (á; ȃ) glagolnik od zapravljati: zapravljanje denarja / zapravljanje zdravja / zapravljanje časa ♪
  17.      zaprávljati  -am nedov., tudi zapravljájte; tudi zapravljála (á) 1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapravljati denar; zapravljati dediščino; z veseljačenjem zapravljati premoženje staršev 2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubljati: zapravljati čast, ugled; zapravljati zdravje // ekspr. ne izrabljati, ne izkoriščati: zapravljati možnosti za napredovanje / zapravljati čas nekoristno porabljati ♪
  18.      zapravljív  -a -o prid., zapravljívejši (ȋ í) ki rad zapravlja: ta rod ni bil nikoli zapravljiv; zapravljive ženske zapravljívo prisl.: zapravljivo živeti ♪
  19.      zapravljívček  -čka m (ȋ) 1. lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi: vpreči konje v zapravljivček; peljati se z zapravljivčkom 2. ekspr. zapravljiv človek: lahkoživček in zapravljivček ♪
  20.      zapravljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec 2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem ♪
  21.      zapravljívka  -e ž (ȋ) ekspr. zapravljiva ženska: lahkomiselna zapravljivka ♪
  22.      zapréči  -préžem dov., zaprézi zaprézite in zaprezíte; zaprégel zaprégla; nam. zapréč in zaprèč (ẹ́) 1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu: zapreči vola na levo stran ojesa; zapreči konja v koleselj / zapreči voz 2. ekspr. vključiti zlasti v kako težje delo, težjo dejavnost: življenje jih je zapreglo v različne službe ∙ ekspr. v pogovor so se najprej zapregle ženske vključile zapréžen -a -o: zaprežena žival ♪
  23.      zapréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) star. preprečiti, onemogočiti: zaprečiti izseljevanje; njihova dolžnost je, da se zlo zapreči ♪
  24.      zaprédati  -am nedov. (ẹ̄) 1. ovijati, obdajati z izločenimi nitmi, s pajčevino: pajek zapreda muho; ličinka se zapreda / ekspr. mrak je zapredal s svojo tančico vrhove ovijal, obdajal; pren. zla slutnja zapreda njegovo zavest 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapredati koga v pogovor zaprédati se ekspr., v zvezi z v prepuščati se, predajati se čemu: zapredati se v svoje misli, spomine ♪
  25.      zaprédek  -dka m (ẹ̑) iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev: gosenica si naredi zapredek; iz zapredka zleze metulj; zapredki sviloprejk / pajek ovije jajčeca v zapredek // kar je temu podobno: zapredek temnih kodrov / zapredek pajčevine v kotu ♪

   87.214 87.239 87.264 87.289 87.314 87.339 87.364 87.389 87.414 87.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA