Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (87.164-87.188)


  1.      zaórglati  -am dov. (ọ̑) zaigrati (na) orgle: organist je glasno zaorglal ♪
  2.      zaóriti  -im tudi zaôriti -im dov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razleči se, zadoneti: po dvorani je zaorila pesem; med občinstvom je zaoril smeh / brezoseb. res je, je zaorilo iz vseh grl // zastar. glasno se oglasiti: vojaki so zaorili in zavriskali ♪
  3.      zaovínek  -nka m (ȋ) knjiž. ovinek: oster zaovinek ♪
  4.      zapacáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: zapacati zvezek; s črnilom zapacati spričevalo // ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapacati obleko; otrok se je zapacal ● slabš. zapacati bolnika z neustreznim zdravljenjem mu povzročiti slabe posledice zapacán -a -o: biti zapacan; zapacana obleka ♪
  5.      zapackáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: zapackati risbo, zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapackati krilo; zapackati si roke zapackán -a -o: zapackana knjiga ♪
  6.      zapàd 1 -áda m (ȁ á) zahod: usmeriti se proti zapadu / od zapada je zapihal veter; na zapadu se je pooblačilo / publ. življenje na zapadu države ♪
  7.      zapàd 2 -áda m (ȁ á) glagolnik od zapasti, prekriti: redki zapadi snega ● star. ena od kazni je bila tudi zapad imetja odvzem ♪
  8.      zapádanje  -a s (ā) glagolnik od zapadati: zapadanje malodušnosti / zapadanje slabostim ♪
  9.      zapádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti 4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo ● zastar. sonce zapada zahaja zapadajóč -a -e: veje se šibijo pod zapadajočim snegom; zapadajoče sonce ♪
  10.      západen  in zapáden -dna -o prid. (á; ȃ) knjiž., v zvezi zapadno kamenje padajoče odkrušeno kamenje: zapadno kamenje je ubilo planinca ♪
  11.      zapáden  -dna -o prid. (ȃ) zahoden: zapadni del dežele / zapadna smer / zapadni veter / zapadni pesniki / zapadna usmerjenost zahodnjaška / zapadna Evropa zapádno prisl.: zapadno od mesta ♪
  12.      zapádnik  -a m (ȃ) zahodnik: zapihal je zapadnik / zastar. zapadnik ne more razumeti mišljenja vzhodnjakov zahodnjak ♪
  13.      zapadnják  -a m (á) zahodnjak: navade zapadnjakov ◊ zgod. zapadnjak v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš zapadnjaštva ♪
  14.      zapàh  -áha m (ȁ á) priprava za zapiranje vrat, oken od znotraj s premikajočim se delom, ki se navadno v vodoravni smeri potisne v kaj: montirati zapah; zapirati vrata z zapahom; lesen, železen zapah; zapah na naoknicah / odmakniti, odriniti zapah / okna se zapirajo na zapah ● ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; ekspr. biti, sedeti za zapahi biti zaprt; ekspr. zavarovati se pred čim s sedmerimi zapahi zelo ♪
  15.      zapahljáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. večkrat narahlo premakniti kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: zapahljati komu obraz; zapahljati s pahljačo // večkrat narahlo premakniti se sem in tja: lasje so ji zapahljali v vetru ♪
  16.      zapahníti  in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata // s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo // star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili 2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj 3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je ● star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta zapahníti se in zapáhniti se, tudi zapáhniti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahnila se je v sobo in zaspala zapáhnjen -a -o: tesno zapahnjene naoknice; zapahnjena okna, vrata ∙ publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem ♪
  17.      zapahováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna // s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo zapahováti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahovala se je v sobo, da bi imela mir ● star. plesalcem so se pljuča zapahovala težko so dihali, postajali so zasopli ♪
  18.      zapakírati  -am dov. (ȋ) dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: zapakirati knjige in jih razposlati / zapakirati in zamrzniti živila zapakíran -a -o: blago je že zapakirano ♪
  19.      zapalíti  in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal 2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč zapalívši zastar.: zapalivši pipo, je stopil iz hiše zapáljen -a -o: vas je bila med vojno zapaljena ♪
  20.      zapáriti  -im dov. (á ȃ) agr. razkužiti s paro: zapariti sod ◊ obrt. zapariti pečni prostor povzročiti, da v njem nastane para zapárjen -a -o: zaparjen sod ♪
  21.      zaparkírati  -am dov. (ȋ) 1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo: nekdo mu je zaparkiral avtomobil 2. z napačnim parkiranjem narediti nepreho dno, neprevozno: zaparkirati cesto, pločnik ♪
  22.      zapazíti  in zapáziti -im dov. (ȋ á ȃ) opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov zapazívši zastar.: zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo zapážen -a -o: bil je takoj zapažen ♪
  23.      zapáž  tudi zapàž -áža m (ȃ; ȁ á) kar se namesti, pritrdi kam, da se zadelajo odprtine: zapaž pri hlevu; zapaž iz slame ♪
  24.      zapážanje  -a s (á) opažanje: zapisovati svoja zapažanja / psihološka, sociološka zapažanja / natančno zapažanje kakega pojava ♪
  25.      zapážati  -am nedov. (á) opažati: zapažati luči v daljavi / zapažali so, da postaja vedno bolj odljuden / zapažati razlike, spremembe ♪

   87.039 87.064 87.089 87.114 87.139 87.164 87.189 87.214 87.239 87.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA