Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (86.864-86.888)



  1.      zalèt  -éta m ( ẹ́) 1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet 2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta 3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu
  2.      zaletàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav // ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja 2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki zaletávo prisl.: zaletavo se vesti
  3.      zaletávanje  -a s () glagolnik od zaletavati se: zaletavanje avtomobilov / zaletavanje iz ene skrajnosti v drugo
  4.      zaletávec  -vca m () ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca
  5.      zalêtel  -éla [e] mẹ́) ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel
  6.      zalêtel  -éla -o [e] prid.ẹ́) knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki
  7.      zaletéla  -e ž (ẹ̑) ekspr. zaletava ženska: ona je velika zaletela
  8.      zaletélo  -a s (ẹ́) slabš. zaletav človek: ne bodi brezglavo zaletelo
  9.      zaléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zalet: zaletna dolžina / zaletna moč
  10.      zalézati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko zalezovati: zalezati sovražnika zalézati se ekspr., s prislovnim določilom z lezenjem prihajati kam in tam ostati: megle se zalezajo v doline / dvom se zaleza v njeno dušo, srce
  11.      zalezávati  -am nedov. () zalezovati: zalezavati divjad / zalezavati sovražnika
  12.      zalezovánje  -a s () glagolnik od zalezovati: zalezovanje ruševca / zalezovanje sovražnika
  13.      zalezováti  -újem tudi zalézovati -ujem nedov.; ẹ́) 1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule // prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe: zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma 2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga: kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil 3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje: dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje
  14.      zaléžen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. izdaten: zaležno kosilo // velik, precejšen: zaležne cene
  15.      záli  -a -o prid. (á) zastar. hudoben: tega zalega človeka so se vsi bali; prim. zel
  16.      zalíčiti 1 -im dov.) zastar. zakriti, prikriti: zaličiti lovsko past zalíčen -a -o: zaličena zanka
  17.      zalíčiti 2 -im dov.) zastar. zgladiti, zravnati: vetrovi so zaličili sneg po pobočjih
  18.      zalíčje  -a s () knjiž. zadnji del lic: ušesna mečica, zraščena z zaličjem
  19.      zalíjati  -am nedov. (í) zastar. zalivati: potok je zalijal polje / rdečica ji zalija obraz
  20.      zalíkati  -am dov. () 1. z likanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalikati gube krila; zalikati rob hlačnic // z likanjem nehote narediti: pazi, da ne zalikaš v ovratnik gub 2. z likanjem poškodovati: pri previsoki temperaturi likalnika pletenino zalikamo 3. z likanjem povzročiti, da kaj pride, se zaje v notranjost: obleko pred likanjem očistimo, da madežev ne zalikamo vanjo ◊ grad. zalikati beton fino zgladiti svežo betonsko površino zalíkan -a -o: zalikan rob hlačnic; razlikati zalikane gubice
  21.      zalítek  -tka m () 1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka 2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom
  22.      zalíti  -líjem dov. (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo 2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo 3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje // z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha 5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas 6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom 7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je 8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom 9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo 10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba zalíti se ekspr. napiti se (alkoholne pijače): najedli smo se in se zalili; zalili so se z žganjem zalít -a -o 1. deležnik od zaliti: trg, zalit z asfaltom; dobro zalita rastlina; prikuha, zalita z vodo 2. zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen: zalit obraz, podbradek; ni suh, ampak lepo zalit
  23.      zalítje  -a s () glagolnik od zaliti: voda za zalitje
  24.      zalív  -a m () v kopno segajoč del morja, jezera: pluti po zalivu; ozek zaliv / morski zaliv; ladje v zalivu / Tržaški zaliv
  25.      zaliválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zalivanje: zalivalna posoda / zalivalna voda

   86.739 86.764 86.789 86.814 86.839 86.864 86.889 86.914 86.939 86.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA