Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (86.839-86.863)


  1.      zalámljati  -am nedov. (á) z lomljenjem delno ločevati navadno bolj oddaljeni del česa: zalamljati veje zalámljati se ostro, koničasto spreminjati smer: gube kipa se zalamljajo ♪
  2.      zalarmírati  -am dov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: zalarmirati gasilce; zalarmirali so vso okolico ♪
  3.      zalàz  -áza m (ȁ á) lov. lov, pri katerem lovec zalezuje divjad: iti na zalaz; zalaz srnjadi, na srnjad ♪
  4.      zalázen  -zna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza 2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen ♪
  5.      zaláznik  -a m (ȃ) star. zalezovalec: zalaznik živali / zalaznik deklet ♪
  6.      zalazováti  -újem in zalázovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) star. zalezovati: zalazovati divjad / zalazovati dekleta ♪
  7.      zalebdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku 2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev ♪
  8.      zaléči 1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) 1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo 2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg 3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo ● ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu ♪
  9.      zaléči 2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate // v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste // z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali zaléči se ekspr. zaploditi se, zarediti se: po vodah so se zalegli raki / v moki so se zalegli črvi zaléžen -a -o: zaleženo satje ♪
  10.      zaléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj ♪
  11.      zaledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo ● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno ♪
  12.      zaledenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala ● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju ♪
  13.      zaledeníti  -ím dov., zaledénil (ȋ í) knjiž. 1. spremeniti v led: mraz je zaledenil potoke 2. povzročiti, da se kaj prekrije z ledom: mrzel veter je zaledenil vrhove jamborov ● ekspr. njen smeh mu je zaledenil srce ga je čustveno zelo prizadel, potrl ♪
  14.      zalédje  -a s (ẹ̑) 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje ♪
  15.      zalédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. vojak v zaledju: frontniki in zaledniki ♪
  16.      zaléga  -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega ♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja ♪
  17.      zaléganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od zalegati: zaleganje jajčec / satje za zaleganje ♪
  18.      zalèk  -éka m (ȅ ẹ́) zastar. zavih, zavihek (plašča, suknjiča): rdeče obrobljeni zaleki; zaleki pri plašču / vtakniti listek v zalek na rokavu ♪
  19.      zalenáriti  -im dov. (á ȃ) z lenarjenjem porabiti: vse popoldne je zalenaril ♪
  20.      zalépen  -pna -o prid. (ẹ̑) ki se zalepi: zalepna stran pisma ♪
  21.      zalepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) zastar. zabrbljati, zablebetati: deklica je prestrašeno nekaj zalepetala ♪
  22.      zalepíti  in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti 2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto 3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo 4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem 5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak ● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; redko zalepiti znamko nalepiti, prilepiti zalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo zalépljen -a -o: s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno ♪
  23.      zalépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko ♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani ♪
  24.      zalépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste 2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice 3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom zalépljati se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago in tam ostajati: mokri lasje so se mu zalepljali na čelo ♪
  25.      zalépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zadušiti: dim ga je zalepnil / vročina ga je skoraj zalepnila ● nar. ob tem prizoru ga je zalepnilo mu je vzelo sapo ♪

   86.714 86.739 86.764 86.789 86.814 86.839 86.864 86.889 86.914 86.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA