Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (86.789-86.813)


  1.      zakríti  -kríjem dov., zakrìl tudi zakríl (í ȋ) 1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, narediti a) nevidno: z dlanjo zakriti del slike; zakriti vhod z omaro; zakriti si obraz s tančico / zakriti obraz v blazino skriti b) za kaj nedostopno: govornik je z dlanjo zakril mikrofon in najbližje stoječemu nekaj šepnil; zaradi prahu, smradu si zakriti nos in usta z robcem / zaradi mraza zakriti rože z vrečami pokriti // s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da postane kaj, kar je glede na mesto gledanja za njim, nevidno: lasje ji zakrijejo obraz; avtomobil za trenutek zakrije pešca; oblak zakrije sonce / lava je zakrila obe mesti; znova so ga zakrili morski valovi // ekspr. z lastnostjo, ki onemogoča, omejuje videnje, narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, slabo vidno: mrak, noč zakrije polje, zemljo 2. narediti, da kdo česa, kar pride glede na pozornost za kaj drugega, ne more a) opaziti: zakriti zadrego z vzklikom; zakriti umik b) izvedeti, odkriti: zakriti komu nesrečo, resnico / ekspr. to doživetje je zakrilo spomin nanj zakríti se star. skriti se: veverica se zakrije v rogovili / zakriti se komu zakrít -a -o: ženske z zakritimi obrazi; zakrit posmeh; od dreves, z drevesi zakrito poslopje ♪
  2.      zakrítje  -a s (ȋ) glagolnik od zakriti: zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom / zakritje napake // zastar. kritje, zaklon: poiskati si zakritje za kamnom ♪
  3.      zakriválo  -a s (á) kos blaga, tančica za zakritje obraza, ust: muslimanka z zakrivalom na obrazu ♪
  4.      zakrívanje  -a s (í) glagolnik od zakrivati: zakrivanje obraza / biti kaznovan zaradi zakrivanja begunca ♪
  5.      zakrívati  -am nedov. (í) 1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, delati a) nevidno: z zaveso zakrivati vhod; z rokami si zakriva obraz in joka / s prtljago zakrivati komu pogled na reko / zakrivati obraz v blazino skrivati b) za kaj nedostopno: zaradi smradu zakrivati nos, usta z robcem / zakrivati si oči pred bleščečo svetlobo // s svojim neprozornim telesom delati, povzročati, da je kaj, kar je glede na mesto gledanja za njim, nevidno: ruta ji zakriva čelo; oblaki zakrivajo sonce / ohlapna obleka zakriva njeno nosečnost; hiša nam zakriva razgled / kaj zakriva globina reke skriva // ekspr. z lastnostjo, ki onemogoča, omejuje videnje, delati, povzročati, da je kaj nevidno, slabo vidno: mrak, noč zakriva pokrajino 2. delati, da kdo česa, kar prihaja glede na pozornost za kaj drugega, ne more a) opaziti: z norčevanjem zakrivati nejevoljo b) izvedeti, odkriti: zakrivati komu namero, resnično stanje / članek ne zakriva, da je stanje težko / zakrivati prekupčevalca skrivati ● ekspr. bučne orgle zakrivajo pevca delajo, povzročajo, da ga ni (dovolj) slišati; ekspr. dosti znancev že zakriva zemlja je že mrtvih (in pokopanih); ekspr. zakrivati si oči pred resnico ne hoteti spoznati, priznati jo zakriváje: zakrivaje si obraz jokati zakrivajóč -a -e: iti mimo, zakrivajoč si obraz ♪
  6.      zakrivíti  -ím dov., zakrívil (ȋ í) 1. narediti, da postane del česa kriv: zakriviti palico; zakriviti žebelj na spodnji strani deske / prezirljivo zakriviti ustnice ukriviti 2. s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: zakriviti nesrečo, prepir, smrt; iz nevednosti zakriviti kaj / nadlogo si je zakrivil sam / nesrečo je zakrivil močen veter ♦ jur. zakriviti kaznivo dejanje zakrívljen -a -o: zakrivljen nož; zakrivljena palica ♪
  7.      zakrížati  -am dov. (ȋ) 1. narediti v kaj zarezo v obliki križa: zakrižati predmet z nožem 2. redko narediti v obliki križa: zakrižati s sabljo nekaj zamahov ● zakrižati hišo, vinograd nekdaj z naslikanim ali postavljenim poševnim križem prepovedati vstop v hišo, vinograd ◊ gozd. zakrižati drevo z zarezo označiti drevo za sečnjo; mont. zakrižati progo z navzkriž postavljenima letvama zaznamovati progo, da je vstop v hodnik prepovedan zakrížan -a -o: zakrižano drevo ∙ nar. zakrižano okno s križi zaprto okno ♪
  8.      zakrížen  -a -o prid. (ȋ) nar., navadno v zvezi zakriženo okno s križi zaprto okno: hiša z zakriženimi okni ♪
  9.      zakŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri // povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo 2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo vroče tekočine postati v zunanji plasti trši, v notranjosti pa ostati mehek: pražiti jetra na olju, da zakrknejo // dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka: zakrkniti pečenko, ribe; zakrkniti kaj v vreli masti, vodi 3. ekspr. postati strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztrajati v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: nekateri so se omehčali, on pa je še bolj zakrknil; ker so ga zmerjali, se je zakrknil in ne govori več / srce mu zakrkne in nobena reč ga ne gane / zakrkniti v hudobiji, molku // narediti, povzročiti, da postane kdo tak: storjena krivica ga je zakrknila / to doživetje mu je zakrknilo srce, značaj 4. ekspr. postati tog, vztrajno se ohranjajoč v določenem stanju: mišljenje mu zakrkne; njegove slabosti so se na starost še bolj zakrknile; sovraštvo v njem se zakrkne ● knjiž., redko rad zatisne oko in zakrkne uho noče videti, opaziti in slišati česa; ekspr. zakrkniti srce postati nedovzeten za čustva; ekspr. obraz mu je zakrknil v hudoben izraz dobil je hudoben izraz zakŕkniti se v zvezi zakrkniti se vase zapreti se vase: zakrkniti se vase in molčati; užaljen se zakrkne vase zakŕknjen -a -o 1. deležnik od zakrkniti: zakrknjen človek; zakrknjen v zlu; zakrknjena jeza 2. ekspr. ki vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: zakrknjen grešnik, lažnivec / zakrknjen samec, skopuh / zakrknjeno vedenje ● zastar. v rasti zakrknjeno drevo zakrnelo; prisl.: zakrknjeno molčati, tajiti ♪
  10.      zakŕknjenec  -nca m (ȓ) ekspr. kdor je strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztraja v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: zakrknjenca prošnja ni ganila // kdor vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: ta zakrknjenec ne bo priznal / samski zakrknjenec ♪
  11.      zakrmáriti  -im dov. (á ȃ) 1. začeti krmariti: sedel je v čoln, vžgal motor in zakrmaril / ekspr. peruti so zakrmarile po zraku 2. z zasukom krmila narediti, da vozilo zavije, se usmeri kam: zakrmariti ladjo, letalo proti vzhodu / motorist zakrmari na drugo stran ceste / ladja zakrmari proti obali / ekspr. riba je zakrmarila s hrbtno plavutjo // z zasukom krmila zapeljati, pripeljati kam: zakrmarili so ladjo v pristanišče in se kmalu zasidrali // ekspr. iti, zaviti: zakrmariti v gostilno / vodstvo noče zakrmariti v konservativno politiko 3. s slabim, napačnim krmarjenjem zapeljati v napačno smer, na napačno mesto: zakrmariti ladjo na pesek ♪
  12.      zakrmíliti  -im dov. (í ȋ) star. zakrmariti: zakrmiliti ladjo na odprto morje ♪
  13.      zakrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo; otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva // izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele zakrnèl in zakrnél -a -o: zakrnela krila; čustveno zakrnel ♪
  14.      zakrnévati  -am nedov. (ẹ́) zaostajati v rasti, razvoju: od bolezni prizadeta noga zakrneva / ekspr. duhovno zakrnevati // izgubljati naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi drugačnih razmer so začele oči tem živalim zakrnevati ♪
  15.      zakrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zakrneti ali zakrniti: zakrnitev organa / čustvena zakrnitev ♪
  16.      zakròj  -ôja m (ȍ ó) les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda: izžagati zakroj / spah, vez na zakroj ♪
  17.      zakrókati 1 -am dov. (ọ̑) pog. s krokanjem zapraviti: zakrokati ves denar // s krokanjem nekoristno porabiti: zakrokati tri noči zakrókati se udeležiti se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: tiste čase sem se dvakrat ali trikrat na mesec zakrokal / zakrokati se do jutra zakrókan -a -o: zakrokan denar ♪
  18.      zakrókati 2 -am dov. (ọ̑) star. zakrakati: krokar, vrana zakroka ♪
  19.      zakrožíti  in zakróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga 3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini 4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico ● ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; redko okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; redko z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti ♪
  20.      zakŕpa  -e ž (ȓ) knjiž. krpa, zaplata: našiti zakrpo; zakrpe na hlačah ♪
  21.      zakŕpati  -am dov. (r̄) 1. s krpo prekriti, nadomestiti raztrgani, izrabljeni del česa: zakrpati hlače / zakrpati zračnico / zakrpati čevlje / ekspr. zakrpati rano z obližem / zakrpati nogavice z gosto nitno mrežo prekriti, nadomestiti raztrgani, izrabljeni del nogavice / zakrpati luknje na hlačah ∙ ekspr. v bolnišnici so ranjenca zakrpali mu zašili rane; ga za silo pozdravili 2. ekspr. narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj; popraviti: zakrpati cesto; zakrpati čoln, da ne pušča; zakrpati slamnato streho // slabš. izboljšati, izpopolniti: zakrpati pomanjkljivo znanje koga / zakrpati vojaško enoto, ki je utrpela velike izgube zakŕpan -a -o: zakrpane hlače; zakrpana sloga ♪
  22.      zakrtáčiti  -im dov. (á ȃ) s krtačenjem zagladiti: zakrtačiti gube ♪
  23.      zakrulíti  in zakrúliti -im dov. (ȋ ú) 1. oglasiti se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: prašič zakruli / brezoseb. po trebuhu mu je zakrulilo ∙ ekspr. kadar so jim zakrulili želodci, so se ustavili in jedli kadar so postali lačni 2. slabš. z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom a) reči, povedati: kaj je zdaj to, jezno zakruli / zvočnik jim spet nekaj zakruli b) zapeti: zakruliti pesem ♪
  24.      zakrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti krvaveti: trnje ga opraska, da zakrvavi / rana spet zakrvavi; ugriznil se je v ustnico, da je zakrvavela 2. knjiž. postati krvavo rdeč: cvet zakrvavi / vzhod zakrvavi v zarji 3. knjiž. začeti oddajati krvavo rdečo svetlobo: za oblaki zakrvavi sonce / za rdečim zagrinjalom zakrvavi luč ● knjiž. srce mu je zakrvavelo postal je zelo žalosten, prizadet ♪
  25.      zakrvavíti  -ím dov., zakrvávil (ȋ í) knjiž. narediti kaj krvavo: zakrvaviti srajco zakrvavljèn -êna -o: zakrvavljen rokav; zakrvavljene oči bolnika ♪

   86.664 86.689 86.714 86.739 86.764 86.789 86.814 86.839 86.864 86.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA