Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (85.914-85.938)



  1.      vzrát  -í in -i ž () nav. mn., nar. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: orač obrača živino na vzrateh
  2.      vzravnáti  -ám dov.) narediti, da pride kaj v pokončen položaj: vzravnati hrbet, telo ∙ ekspr. po zmagi so ljudje spet vzravnali hrbte so postali ponosni, neuklonljivi; so postali načelni, značajni vzravnáti se priti v pokončen položaj: hrbet sklonjenega se vzravna // narediti, da pride trup v pokončen položaj: ležeči, sključeni se vzravna; vzravnati se v sedlu; kljubovalno, ponosno se vzravnati / medved se vzravna na zadnjih nogah vzravnán -a -o: vzravnana drža ∙ ekspr. biti celo življenje vzravnan človek ponosen, neuklonljiv; prisl.: držati se, hoditi vzravnano
  3.      vzravnávati  -am nedov. () delati, da prihaja kaj v pokončen položaj: vzravnavati hrbet, telo vzravnávati se prihajati v pokončen položaj: hrbti sklonjenih delavcev se vzravnavajo // delati, da prihaja trup v pokončen položaj: delavci so se sklanjali in vzravnavali; junaško, ponosno se vzravnavati
  4.      vzredítelj  -a m () vet. lastnik psice, ki se redi za vzrejo: vzreditelj je v gnezdu psice pustil štiri mladiče
  5.      vzredíti  -ím dov., tudi vzrédi; vzrédil ( í) 1. z oskrbo, nego živali doseči, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: vzrediti prašiča, vola; letno vzredi več tisoč piščancev / vzrediti živali z mlekom; vzrediti žival za meso; vzrediti konja za tekmovanje / vzrediti mladiča // z oskrbo, nego koga doseči, da se razvije do stopnje, ko se lahko preživlja sam: z velikim trudom vzrediti otroke / vzrediti koga v poštenega človeka 2. z odbiranjem, parjenjem živali doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzrediti krave mlekarice; vzrediti novo pasmo / vzrediti matice vzrejèn -êna -o: doma vzrejena žival
  6.      vzréja  -e ž (ẹ̑) 1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo; vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev // oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam: vzreja in vzgoja otrok 2. dejavnost, pri kateri se z odbiranjem, parjenjem živali skuša doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzreja novih pasem / selektivna vzreja ♦ vet. čista vzreja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme
  7.      vzréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od vzrejati: vzrejanje prašiča / vzrejanje krav mlekaric
  8.      vzréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. z oskrbo, nego živali dosegati, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: vzrejati konje, prašiče // z oskrbo, nego koga dosegati, da se razvije do stopnje, ko se lahko preživlja sam: skrbno vzrejati otroke 2. z odbiranjem, parjenjem živali dosegati, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzrejati novo pasmo / vzrejati matice
  9.      vzréjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vzrejo: vzrejni piščanci / vzrejna postaja / vzrejni satnik satnik za vzrejo
  10.      vzrejeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk
  11.      vzróčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na vzrok: vzročni in posledični vidik; vzročna utemeljenost / ugotoviti med pojavi vzročno zvezo / vzročno mišljenje mišljenje, ki iz skupnega nastajanja pojavov sklepa, da je eden od njih vzrok drugemu, drugimlingv. vzročni prislov, veznik; vzročno priredje priredje, v katerem drugi stavek prvega pojasnjuje glede na vzrok; med. vzročno zdravljenje zdravljenje, s katerim se želi odpraviti vzrok bolezni vzróčno prisl.: vzročno povezati pojave
  12.      vzročênje  -a s (é) glagolnik od vzročiti: odročenje, vzročenje in priročenje
  13.      vzročíti  -ím dov., vzróčil ( í) šport. dati, dvigniti roko navzgor: razkoračiti se in vzročiti
  14.      vzročník  in vzróčnik -a m (í; ọ̑) knjiž. vzrok, povzročitelj: odkriti, ugotoviti vzročnik; subjektivni vzročnik je človek; vzročniki bolezni
  15.      vzrohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo: vzrohneti zaradi krivice / kako si le drznete, je vzrohnel 2. ekspr. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; zahrumeti: motor, stroj vzrohni
  16.      vzrojíti  -ím stil. vzrójim dov., vzrójil stil. vzrôjil ( í, ọ́) ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: vzrojil je, ker so premalo naredili; vzrojiti nad kom
  17.      vzrojljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) glasno razjezi, razburi: vzrojljiv človek / ženska vzrojljive narave
  18.      vzròk  vzróka m ( ọ́) kar naredi, da kaj nastane, se zgodi: pojav ima več vzrokov; iskati, odpraviti vzrok gospodarskih neuspehov; odkriti vzrok bolezni, vročice; po vzroku se vprašamo zakaj; vzrok nesreče je bila vinjenost; ugotovljen vzrok smrti; odkriti vzrok za nerazumevanje; vzrok in posledica / iz neznanega vzroka zapeljati na levo ♦ filoz. prvi vzrok od katerega je vse ostalo odvisno in je sam sebi vzrok; lingv. prislovno določilo vzroka // kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: ni povedal vzroka za odhod; tako se je odločil iz raznih vzrokov / zaprite ga, vzrok se bo že našel treba je imeti vzrok, da dobiš izredni dopust / ni vzroka, da ne bi šel; ni vzroka za vznemirjenje; ima že vzrok, da se ga boji / zapustil jo je brez vzroka; brez vzroka ne hodite ven potrebe; napasti koga brez vzroka povoda
  19.      vzrokovánje  -a s () glagolnik od vzrokovati: vzrokovanje nesreče
  20.      vzrokováti  -újem nedov. in dov.) zastar. povzročati: razdražen bik je vzrokoval že velike nesreče / vzrokovati komu smeh na obrazu
  21.      vzropotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) knjiž. zaropotati: stroj vzropota / budilka vzropota
  22.      vztléti  -ím dov., vztlì (ẹ́ í) 1. začeti goreti počasi in brez plamena: žerjavica vztli 2. ekspr. začeti obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: ljubezen med njima je spet vztlela / v srcu vztli upanje / vztlela je iskra upora // pokazati se v majhni meri: v njenih očeh vztli kljubovalnost / v pogledu vztli plamenček zanimanja
  23.      vztóčen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. vzhoden: vztočna obala jezera / vztočni jeziki orientalski; vztočni obrazi vzhodnjaški
  24.      vztòk  vztóka m ( ọ́) zastar. vzhod: iti proti vztoku / Daljni vztok
  25.      vztrájanje  -a s (á) glagolnik od vztrajati: spodbujati koga k vztrajanju / vztrajanje na lastni poti / vztrajanje v boju / vztrajanje pri odločitvi, zahtevi

   85.789 85.814 85.839 85.864 85.889 85.914 85.939 85.964 85.989 86.014  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA