Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (85.814-85.838) 
- vzkrvavéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zakrvaveti: od plezanja po skalah so jim vzkrvavela kolena / nad poljano vzkrvavi zarja ♪
- vzlepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) zastar. zafrfotati: vzlepetati s perutnicami / izpred psa vzlepeta jerebica ♪
- vzlèt vzléta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od vzleteti: vzlet jate; prvi vzlet mladičev / navpični vzlet helikopterja; vzlet in pristanek / dovoliti letalu vzlet; med vzletom so potniki pripeti 2. knjiž., ekspr. hiter dvig, odmik v višje področje življenja, mišljenja: pesniški, znanstveni vzlet; vzleti duha ♪
- vzlétanje -a s (ẹ̑) glagolnik od vzletati: vzletanje čebel / vzletanje helikopterjev; voditi vzletanje letal z radarjem; vzletanje in pristajanje ♪
- vzlétati -am nedov. (ẹ̑) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: mladiči vzletajo iz gnezda / helikopterji drug za drugim vzletajo in pristajajo; z letalonosilke pravkar vzleta letalo ♪
- vzletávanje -a s (ȃ) glagolnik od vzletavati: vzletavanje vran / opazovati vzletavanje helikopterjev, letal / med vzletavanjem so potniki pripeti na sedeže; steza za vzletavanje in pristajanje ♪
- vzletávati -am nedov. (ȃ) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: iz panjev vzletavajo čebele; vrane vzletavajo z vej in spet sedajo nanje / helikopterji, letala vzletavajo in pristajajo; vzletavati pod določenim kotom / iz goreče grmade vzletavajo iskre vzletavajóč -a -e: vzletavajoč metulj ♪
- vzléten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na vzlet: vzletno mesto / vzletna ploščad letalonosilke; vzletna steza urejen pas zemljišča za vzletanje letal / vzletna hitrost, moč ♪
- vzletéti -ím dov., vzlêtel (ẹ́ í) ločiti se od tal, podlage in začeti leteti: iz trsja vzletijo divje race / raketa vzleti proti vesolju; vzleteti in pristati / vzleteti nad meglo, pod nebo; vzleteti s helikopterjem / letalo vzleti ob šestih ima odhod; odleti ♪
- vzlíc predl. (ȋ) star., z dajalnikom kljub: vzlic bližini se redko vidita; vzlic bradi sem ga spoznal / ni se ji posrečilo, a vzlic temu še upa ♪
- vzljubíti in vzljúbiti -im dov. (ȋ ū) začeti ljubiti: vzljubiti dekle; prvič vzljubiti / vzljubiti učence; otroci so se kmalu vzljubili / vzljubiti delo vzljubíti se in vzljúbiti se redko, s smiselnim osebkom v dajalniku, z nedoločnikom zahoteti se: vzljubilo se mu je klepetati / vzljubilo se mu je vina vzljúbljen -a -o: vzljubljeno delo ♪
- vzljúbljati -am nedov. (ú) redko začenjati ljubiti: vse bolj vzljubljati koga / vsi po vrsti so ga vzljubljali ♪
- vzmàh vzmáha m (ȁ á) star. 1. mah, zamah navzgor: vzmah z roko, veslom / ptica se je dvignila z enakomernimi vzmahi 2. razmah, polet: um, željen vzmaha / čustven vzmah pripovedi ♪
- vzmáhniti -em, in vzmahníti in vzmáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) star. mahniti, zamahniti navzgor: vzmahniti z rokami / vzmahniti s perutmi, z repom ♪
- vzmèt vzméta m (ȅ ẹ́) zastar. vzmet ž: vzmet je ublažil sunek / navit, zlomljen vzmet ♪
- vzmét -í ž (ẹ̑) 1. prožen predmet, navadno kovinski, ki se uporablja za a) blaženje, prestrezanje sunkov: vzmet se pod težo poda; mehka, trda vzmet; vzmeti žimnice / voz na vzmeteh zapravljivček b) premikanje česa: vzmet se sproži; naviti, raztegniti vzmet; vzmeti v uri; skočiti kakor na vzmeti hitro, sunkovito / avtomobilček na vzmet; nož na vzmet 2. ekspr. gibalo, gonilo: glavna vzmet je gospodarstvo; čustvene vzmeti koga; vzmeti razvoja ◊ fiz. spiralna, vijačna vzmet; teh. listna vzmet v obliki ploščate palice; povratna vzmet ki vrača strojni del v prvotno lego; tehtnica na vzmet vzmetna tehtnica ♪
- vzméten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vzmet ž: vzmetni mehanizem; vzmetna priprava / vzmetni pogon; vzmetna tehtnica; vzmetna žimnica vzmetnica ♦ fot. vzmetno sprožilo; obrt. vzmetni vložek izdelek iz med seboj prepletenih vzmeti, obdan z mehkim materialom, ki se vloži v ogrodje ležišča; vzmetno jedro sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; teh. vzmetno jeklo jeklo za vzmeti; vzmetno kladivo strojno kladivo z vzmetnim pogonom ♪
- vzmetênje in vzmétenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od vzmetiti: končati vzmetenje; vzmetenje avtomobilov, koles // celota naprav med kolesi in zgornjim delom vozila, s katerimi je vozilo vzmeteno: poškodovati vzmetenje; mehko, trdo vzmetenje; vzmetenje koles, na kolesih; vozilo brez vzmetenja ◊ teh. hidravlično, pnevmatično vzmetenje; vzmetenje z listnimi vzmetmi ♪
- vzmétnica -e ž (ẹ̑) blazina z vdelanimi vzmetmi: položiti žimnice na vzmetnico; ležati na vzmetnici / pog. vzmetnica jogi brez trdnega okvira / posteljna vzmetnica ◊ adm. vzmet, ki veže voz pisalnega stroja z ogrodjem ♪
- vzmík -a m (ȋ) šport. premik telesa iz visečega položaja navzgor v položaj, v katerem je telo oprto na roke z nogami naprej: telovadec dobro obvladuje vzmik; vzmik na drogu, krogih / vzmik v stojo ♪
- vzmíkati -am stil. vzmíčem dov. (ȋ) knjiž. zamikati, vzbuditi zanimanje: knjiga ga je vzmikala / brezoseb. vzmikalo ga je, da bi to naredil ♪
- vzmnožíti -ím dov., vzmnóžil (ȋ í) zastar. okrepiti, povečati: uspeh mu je vzmnožil samozavest ♪
- vzmôči vzmórem dov., vzmógel vzmôgla (ó ọ́) zastar. zmoči: vsega dela ne vzmore / samo to jih vzmore pripraviti do popuščanja / elipt. ne nalagajte si več, kot vzmorete vzmôči se opomoči si, okrepiti se: vojska se je vzmogla z novimi enotami ♪
- vznák prisl. (ȃ) izraža gibanje ali usmerjenost od hrbtne strani proti tlem: leči, pasti, zvrniti se vznak; s pestjo podreti koga vznak / prekopicniti se vznak v sneg // na hrbtu: ležati na strani ali vznak ♪
- vznejevóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v nejevoljo: očitek ga vznejevolji vznejevóljiti se postati nejevoljen: vznejevoljiti se zaradi slabe postrežbe / vznejevoljiti se nad kom / obraz se mu vznejevolji / tako se ne dela, se je vznejevoljil vznejevóljen -a -o: vrniti se vznejevoljen; prisl.: vznejevoljeno odgovoriti ♪
85.689 85.714 85.739 85.764 85.789 85.814 85.839 85.864 85.889 85.914 
