Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (8.551-8.575)


  1.      ščetínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od ščetina: odstraniti ščetinice ♪
  2.      ščetíniti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščil ∙ ekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase ♪
  3.      ščetínje  -a s (ȋ) več ščetin, ščetine: prašičje ščetinje / ekspr. obril si je ščetinje kocine ♪
  4.      ščetínovec  -vca m (í) zastar. ščetinar, ščetinec: zaklati ščetinovca ♪
  5.      ščetínovka  -e ž (í) bot. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk ♪
  6.      ščétka  -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ◊ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi ♪
  7.      ščétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ščetkati: ščetkanje las / ščetkanje obleke ♪
  8.      ščétkar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec ščetk: zaposlen je kot ščetkar; ščetkar in metlar ♪
  9.      ščétkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ščetkarje ali ščetkarstvo: ščetkarski izdelki / ščetkarski obrat; ščetkarska obrt ♪
  10.      ščétkarstvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo ♪
  11.      ščétkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben ščetki: ščetkasti lasje ščétkasto prisl.: ščetkasto pristriženi brki ♪
  12.      ščétkati  -am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačiti ♦ usnj. ščetkati usnje ♪
  13.      ščétkica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od ščetka: očistiti s ščetkico / ščetkica za zobe ♪
  14.      ščí  -ja m (ȋ) v ruskem okolju juha iz mesa in zelenjave, navadno zelja: krožnik ščija; boršč in šči ♪
  15.      ščína  -e ž (í) nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo ♪
  16.      ščínk  -a m (ȋ) posamezen glas pri ščinkanju: razločil je vsak ščink ščinkavca // redko ščinkanje: poslušati vesel ščink ♪
  17.      ščìnk  medm. (ȉ) posnema glas ščinkavca: oglasil se je ščinkavec: ščink, ščink ♪
  18.      ščínka  -e ž (ȋ) nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami ♪
  19.      ščínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od ščinkati: ščinkanje ščinkavcev ♪
  20.      ščínkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka ♪
  21.      ščínkavček  -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica ♪
  22.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
  23.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo ♪
  24.      ščínklja  -e ž (ȋ) ekspr. ščinkavka: poslušati petje ščinklje in ščinkavca ♪
  25.      ščíp  -a m (ȋ) 1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip // čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu 2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel ♪

   8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA