Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (85.164-85.188)


  1.      vozníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na voznika: voznikov sedež / usesti se na voznikovo stran / potniki naj ne vstopajo brez voznikovega dovoljenja ♪
  2.      voznoréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vozni red: vlak ima voznoredni postanek ♦ žel. voznoredni vlak vlak, ki vozi po voznem redu najmanj petkrat na teden ♪
  3.      vozotáj  -a m (ȃ) zastar. voznik, prevoznik: izkušen vozotaj ♪
  4.      vozóvje  -a s (ọ̑) več vozov, vozovi: prodal je vso zemljo in vozovje ♪
  5.      vozóvnica  -e ž (ọ̑) pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vožnje s prevoznim sredstvom: kupiti vozovnico; pokazati vozovnico sprevodniku; rezervirati vozovnico / avtobusna, letalska, železniška vozovnica; delavska vozovnica mesečna vozovnica za delavce; dijaška vozovnica mesečna vozovnica z znižano ceno za dijake; mesečna vozovnica ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna vozovnica za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / ob nakupu vozovnice dve vozovnici do Celja, prosim ♪
  6.      vóž  -í ž, daj., mest. ed. vóži (ọ̑) nar. severovzhodno vrv: napeti, odvezati vož ♪
  7.      vóže  -a s (ọ́) nar. vzhodnoštajersko vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: dobro zategniti vože okrog žrdi ♪
  8.      vóženje  -a s (ọ́) glagolnik od voziti: voženje avtomobila; voženje po desni strani ceste vožnja / voženje gnoja ♪
  9.      vožínec  -nca m (ȋ) nar. vzhodnoštajersko vrv: odvozlati vožinec ♪
  10.      vóžje  -a s (ọ̄) nar. severovzhodno vrvje: odvezati vožje ♪
  11.      vôžnja  -e ž (ó) 1. glagolnik od voziti: vožnja je trajala več ur; upočasniti vožnjo; avtobusna vožnja; drzna, hitra, počasna, ekspr. divja vožnja; nočna vožnja je zelo naporna; ekspr. polževa vožnja po mestnih ulicah počasna; varna vožnja; vzvratna vožnja; omejena hitrost vožnje; smer vožnje; obvladati tehniko vožnje / ekspr. bila je vsa trda od vožnje / vožnja po desni strani; vožnja v ovinek; vožnja v koloni; vožnja z avtomobilom, s kolesom, z ladjo; vožnja z dvigalom, žičnico / do mesta je pol ure vožnje; sani so pripravljene za vožnjo / za vožnjo goden junec 2. krajevno, časovno omejeno voženje: dnevno opravi štiri vožnje; brezplačna vožnja / žarg.: voznik je šel na vožnjo; preživljati se z vožnjo s prevažanjem, prevozništvom / črna vožnja nedovoljena uporaba službenega vozila v svojo korist; izredna, poskusna vožnja; avtomobil za službene vožnje ● pog. vožnja je za otroke znižana voznina; pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje ◊ avt. defenzivna vožnja pri kateri voznik v največji meri upošteva cestnoprometne predpise, razmere na cesti in se etično vede do drugih udeležencev v prometu; film. vožnja gibanje kamere med snemanjem; šport. hitrostna, izločilna vožnja; spretnostna vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti; žel. dvovprežna vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka; koristna vožnja z natovorjenimi vozili ♪
  12.      vpàd  vpáda m (ȁ á) 1. množični prodor, vdor vojaških sil ene države v drugo: pripravljati vpad; braniti meje pred vpadi sovražnika / turški vpadi na slovensko ozemlje 2. fiz. pojav, da valovanje pri svojem širjenju zadene mejo med dvema območjema: vpad svetlobe ♪
  13.      vpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. množično prodirati, vdirati z vojaško silo v drugo državo: tuja plemena so vpadala in plenila obmejne pokrajine; vpadati na sosednja ozemlja 2. ekspr. nepričakovano, nenapovedano prihajati kam, navadno nezaželen: obiskovalci so ves dan vpadali v hišo / v glavo so mu vpadale nenavadne misli 3. fiz. pri svojem širjenju zadevati mejo med dvema območjema: žarki so poševno vpadali na lečo ● pog. vpadati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; pog. vpadati v hrbet napadati od zadaj; zahrbtno napadati vpadajóč -a -e: vpadajoči žarki; vpadajoča svetloba ♪
  14.      vpáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpad 3: vpadni žarek; vpadna svetloba / vpadni kot kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico; vpadna pravokotnica pravokotnica na mejo med območjema v vpadni točki; vpadna točka točka, v kateri valovanje zadene mejo med dvema območjema ◊ urb. vpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  15.      vpadljív  -a -o prid. (ȋ í) raba narašča zelo opazen: vpadljiv vzorec blaga; vpadljive barve; imela je zelo vpadljivo obleko / vpadljiva ženska vpadljívo prisl.: vpadljivo se oblačiti, vesti ♪
  16.      vpádnica  -e ž (ȃ) 1. urb. cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi: pripeljati se do glavne vpadnice; razvoj naselij ob vpadnicah / mestne, prometne vpadnice 2. alp. umišljena navpična črta, ki poteka od vrha do vznožja stene: vpadnica je bila težko prehodna; vpadnica pobočja, stebra ♪
  17.      vpádnik  -a m (ȃ) 1. mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol: zgraditi glavni vpadnik; nesreča se je zgodila v vpadniku; vpadniki in nadkopi 2. ekspr. kdor nepričakovano, nenapovedano kam pride, navadno nezaželen: na sestanku je bilo tudi nekaj vpadnikov ♪
  18.      vpahníti  in vpáhniti -em, tudi vpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) knjiž. spahniti, vstaviti: vpahniti letve v okvir ♪
  19.      vpêči  vpêčem dov., tudi vpekó; vpêci vpecíte; vpékel vpêkla (é) s pečenjem narediti, da kaj postane sestavni del česa: vpeči v kolač narezane orehe ♪
  20.      vpeljáti  vpéljem tudi -ám dov., vpêlji vpeljíte; vpêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: novega delavca morajo še vpeljati / vpeljati koga v delo; oče je vpeljal sina v lov; vpeljati se v obrt // seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: vpeljati študente v sociologijo in filozofijo / ekspr. vpeljati koga v skrivnosti narave 2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: vpeljati sodelavca v kolektiv / vpeljala ga je v visoko družbo 3. narediti, da se kaj začne uporabljati: vpeljati novo valuto; vpeljati računalnike v proizvodnjo / vpeljati nove izraze; vpeljati slovenski jezik v vojsko 4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: vpeljati poseben davek; vpeljati obvezno šolanje // narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: vpeljati disciplino, red; vpeljati nadzor / vpeljati skupno upravo / vpeljati nov način gospodarjenja 5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: pesnik je vpeljal nove oblike; vpeljati novo osebo v pripoved 6. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto; napeljati: vpeljati elastiko, trak v pas; vpeljati vrvico skozi zanke vpelján -a -o: pred kratkim vpeljan postopek; v delo je že vpeljan ∙ prodati dobro vpeljano gostilno gostilno, ki dobro, uspešno dela ♪
  21.      vpeljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od vpeljati: vpeljava papirnatega denarja, poštnih številk / vpeljava novih pojmov v matematiki / vpeljava slovenščine kot učnega jezika / vpeljava traku skozi zanke ♪
  22.      vpeljávanje  -a s (ȃ) vpeljevanje: vpeljavanje novih simbolov v slikarstvu ♪
  23.      vpeljávati  -am nedov. (ȃ) vpeljevati: vpeljavati koga v delo / vpeljavati v skrivnosti življenja / vpeljavati nove metode raziskovanja ♪
  24.      vpeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vpeljevati: vpeljevanje barvne, kabelske televizije ♦ rel. vpeljevanje nekdaj obred, pri katerem se blagoslovi ženska, ko pride prvič po porodu v cerkev ♪
  25.      vpeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: vpeljevati novega sodelavca v delo // seznanjati koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: vpeljevati koga v filozofijo, znanstveno raziskovanje 2. seznanjati koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: vpeljevati mlade v družbo 3. delati, da se kaj začne uporabljati: vpeljevati varnostne pasove v avtomobilih; vpeljevati računalnike v banke 4. delati, da kaj začne obstajati kot obveznost: vpeljevati nove davke; začeli so vpeljevati obvezno šolanje // delati, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: vpeljevati nove metode dela 5. delati, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: avtor vpeljuje v pripoved vedno nove osebe 6. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto; napeljevati: vpeljevati elastiko v pas ♪

   85.039 85.064 85.089 85.114 85.139 85.164 85.189 85.214 85.239 85.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA