Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (8.489-8.513)



  1.      šatírati  -am nedov. in dov. () žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve
  2.      šató  -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja; šodo: narediti šato
  3.      šatráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
  4.      šatúlja  -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom
  5.      šatúljica  -e ž (ú) manjšalnica od šatulja: dobiti v dar dragoceno šatuljico
  6.      šávje  -a s (ā) ščavje: posekati šavje; bodičasto šavje / korenjevo šavje listje, perje
  7.      šávra  -e ž () 1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka 2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
  8.      šávrast  -a -o prid. () ekspr. neroden, okoren: ne bodi tako šavrast
  9.      šávs  -a m () hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisjak je z enim šavsom umoril kokoš
  10.      šávs  medm. () izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: pes zarenči in šavs! že ga vleče za hlače
  11.      šávsati  -am nedov. () hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
  12.      šávsniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril
  13.      šc  [š́] medm., klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, šc / nagajivci, spravite se ven. Šc!
  14.      ščáp  -a m (ā) nar. prekmursko daljši kol: s ščapom klatiti sadeže z drevesa
  15.      ščapíca  -e ž (í) nar. prekmursko palica: urezati (si) ščapico
  16.      ščápniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: pes je ščapnil kokoš
  17.      ščáv  -a m () nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: zasmehovali so ga, ker se je družil s ščavi / kot psovka ven, ščavi
  18.      ščáva 1 -e ž (á) nar. prekmursko pomije: odnesti ščavo svinjam
  19.      ščáva 2 -e ž () slabš., v italijanskem okolju Slovenka, Jugoslovanka: zmerjali so ga, da se druži s ščavo
  20.      ščáven  -vna -o prid. (ā) nestrok., v zvezi ščavna kislina oksalna kislina: soli ščavne kisline
  21.      ščávje  -a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja ● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože
  22.      ščávnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; dresnovka
  23.      ščávnjek  -a m () nar. prekmursko posoda za pomije: nesti svinjam hrano v ščavnjeku ● nar. prekmursko otroci so na pašniku nabirali ščavnjek kislico
  24.      ščávo  -a m () slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: za to dejanje so obdolžili ščave / kot psovka poberi se, ščavo
  25.      ščebèt  -éta [tudi čǝb] m ( ẹ́) ščebetanje: ptičji ščebet; ščebet lastovk / ščebet žensk

   8.364 8.389 8.414 8.439 8.464 8.489 8.514 8.539 8.564 8.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA