Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (84.164-84.188)



  1.      vèleobràt  -áta m (- -á) ekspr. velik (proizvodni) obrat: ustanavljati veleobrate / industrijski, kmetijski veleobrat
  2.      vèleobŕt  -i tudiž (-) ekspr. obrt velikega obsega: veleobrt je začela uničevati male obrtnike; izdelki veleobrti
  3.      vèleodjèm  -éma m (- -ẹ́) elektr. odjem velikih količin električnega toka po posebnem režimu: tarifne postavke za veleodjem
  4.      vèleodjemálec  -lca [c in lc] m (-) odjemalec velikih količin blaga: dajati ugodnosti svojim veleodjemalcem; veleodjemalci premoga / veleodjemalci električnega toka
  5.      vèlepárnik  -a m (-) velik parnik: hitrost veleparnika
  6.      vèlepodjétje  -a s (-ẹ̑) veliko podjetje: podržaviti velepodjetja; lastniki velepodjetij
  7.      vèlepodjétnik  -a m (-ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki lastnik velepodjetja: velepodjetniki in tovarnarji
  8.      vèlepomémben  -bna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. zelo pomemben: velepomemben dogodek / velepomembna oseba
  9.      veleprodája  -e ž () trg. prodaja na debelo: oddelek za veleprodajo / cene v veleprodaji // oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako prodajo: vodja veleprodaje
  10.      vèleproizvajálec  -lca [c in lc] m (-) proizvajalec velikih količin česa: veleproizvajalci avtomobilov
  11.      vèleproizvódnja  -e ž (-ọ̑) proizvodnja velikih količin česa: moderna kmetijska veleproizvodnja; veleproizvodnja aluminija
  12.      vèleréka  -e ž (-ẹ́) ekspr. zelo velika, dolga reka: porečje velereke Niger
  13.      vèlerílec  -lca [tudi c] m (-) zool. metulj somračnik z dolgim sesalom, Macroglossum stellatarum
  14.      veleróden  -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: velerodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: velerodni gospod
  15.      vèletatvína  -e ž (-í) ekspr. velika tatvina: veletatvina orožja
  16.      veléti  -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se // v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj
  17.      vèletòč  tudi vèletóč -óča m (- -ọ́; -ọ̑) šport. vrtenje telovadca, visečega na rokah, okrog droga: vaditi veletoč / narediti veletoč / veletoč naprej
  18.      vèletók  -a m (-ọ̑) 1. zelo velika, dolga reka: deroči veletok; sibirski veletoki 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: veletok turistov, vozil // z rodilnikom velika količina česa tekočega: veletoki krvi / veletok sončne svetlobe
  19.      vèletovárna  -e ž (-) ekspr. velika tovarna: vodstvo veletovarne / veletovarna gospodinjskih strojev
  20.      vèletovárnar  -ja m (-) v kapitalistični ekonomiki lastnik velike tovarne: dobiček veletovarnarja
  21.      vèletrgóvec  -vca m (-ọ̄) v nekaterih deželah lastnik veletrgovine: veletrgovec z lesom, s sadjem
  22.      vèletrgovína  -e ž (-í) trgovina na debelo: ukvarjati se z veletrgovino / nabaviti v veletrgovini / tekstilna veletrgovina
  23.      vèletŕžec  -žca m (-) star. veletrgovec: nabavljati pri veletržcu; veletržec z lesom
  24.      vèletŕžnica  -e ž (-) tržnica na debelo: odpreti veletržnico za preskrbo mesta s kmetijskimi pridelki in živili
  25.      vèleturnír  -ja m (-í) šah. turnir, na katerem igra veliko vrhunskih igralcev: igrati na veleturnirju

   84.039 84.064 84.089 84.114 84.139 84.164 84.189 84.214 84.239 84.264  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA