Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (84.014-84.038)



  1.      večérničar  -ja m (ẹ́) pisatelj večerniških povesti: nova povest večerničarja
  2.      večérnik  -a m (ẹ́) 1. časopis, ki izhaja zvečer: brati večernik 2. veter, ki piha zvečer z gor, s hribov: hladen večernik
  3.      vèčfázen  -zna -o prid. (-á) elektr. ki ima več faz: večfazni sistem; večfazni tok / večfazni generator, motor
  4.      véčidel  [tudi e] prisl. (ẹ̑) 1. večinoma, povečini: sadje je večidel še trdo; večidel so ljudje že odšli / delali so večidel ponoči; pogovarjali so se večidel o otrocih 2. navadno, ponavadi: večidel jemo doma; prihajali so večidel ob praznikih
  5.      večína  -e ž (í) večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati večino del / hiše so po večini lesene povečini; star. na izlet so šli z večine s kolesi zvečine, večinoma ∙ biti, ostati v večini biti, ostati v primerjavi z določenim bolj številensoc. kvalificirana večina glasov več kot dvotretjinska večina glasov; prim. povečini, zvečine
  6.      večínoma  prisl. () 1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko 2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma pele po spominu; prihajali so večinoma ob sobotah; večinoma je zamujala
  7.      vèčjezíčen  -čna -o prid. (-) 1. napisan v več jezikih: večjezični javni napisi / večjezični slovar 2. ki zna in redno uporablja več jezikov: prebivalci tega področja so večjezični / večjezična država
  8.      véčji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremenitimat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik
  9.      vèčkanálen  -lna -o prid. (-) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi
  10.      vèčkrat  prisl. () izraža več ponovitev: večkrat je udaril po mizi / imel je večkrat prestreljeno roko na več mestih // izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih: večkrat je povedal pravi vzrok izostanka, včasih se je pa tudi zlagal
  11.      večkráten  -tna -o prid. (ā) 1. večkrat tolikšen: imeti večkratno premoč / večkratni milijonar 2. ki ima več ponovitev: večkraten uspeh; večkratno ponavljanje / znajti se v večkratnem obroču ∙ publ. odločitev ima večkraten pomen je v več pogledih pomembnajur. večkratni povratnik večkrátno prisl.: večkratno preseči vsoto ∙ knjiž. večkratno ranjen na več mestih hkrati
  12.      večkrátnik  -a m () mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: določiti večkratnike števila sedem / najmanjši skupni večkratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili
  13.      vèčléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja več let: večleten presledek; večletna bolezen / večletna prizadevanja / večletna znanca // ki je za dobo več let: podpisali so večletno delovno pogodbo / večletni načrt ◊ bot. večletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni
  14.      vèčlétnica  -e ž (-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni
  15.      vèčmilijónkrat  prisl. (-ọ̑) izraža več milijonov ponovitev: večmilijonkrat meriti / večmilijonkrat večji
  16.      vèčnároden  -dna -o prid. (-á) knjiž. večnacionalen: večnarodna država / večnarodna delavska organizacija
  17.      véčnik  -a m (ẹ̑) zgod., v fevdalizmu prisednik (pri sodišču)
  18.      vèčpólen  -lna -o prid. (-ọ̑) elektr. ki ima več polov: večpolno stikalo
  19.      vèčpotézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija
  20.      vèčpotéznik  -a m (-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat
  21.      vèčrazréden  -dna -o prid. (-ẹ̑) 1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov: uči v večrazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima več razredov, oddelkov: večrazredna šola
  22.      vèčrazrédnica  -e ž (-ẹ̑) nekdaj večrazredna šola: šola se je razširila v večrazrednico
  23.      vèčréden  -dna -o prid. (-ẹ̑) star. vèčvŕsten: večredni nasad
  24.      vèčtíren  -rna -o prid. (-) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana
  25.      vèčvalénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti

   83.889 83.914 83.939 83.964 83.989 84.014 84.039 84.064 84.089 84.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA