Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (82.764-82.788)


  1.      udelováti  -újem nedov. (á ȗ) udelavati: udelovati usnje za podplate / star. že navsezgodaj udeluje kriči, razgraja, divja / star. nikar preveč ne udeluj za možem silovito žaluj, toži ♪
  2.      udínjanje  -a s (í) glagolnik od udinjati se: udinjanje pri bogatih kmetih / udinjanje režimu ♪
  3.      udíranje  -a s (ȋ) glagolnik od udirati se: udiranje snega / udiranje strehe, stropa ♪
  4.      udirljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) udira: udirljiva barska tla ♪
  5.      údničen  -čna -o prid. (ȗ) med. protinast: bil je star in udničen ♪
  6.      udnína  -e ž (ȋ) star. članarina: plačati, povečati udnino ♪
  7.      udóben  -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄) ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče // ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna // ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje udóbno prisl.: udobno ležati, spati; udobno krojena obleka ♪
  8.      udóbje  -a s (ọ̑) 1. kar pri uporabi daje občutek ugodja: odpovedati se udobju; imeti, nuditi, uživati udobje / ekspr., v povedni rabi imeti kopalnico je pravo udobje 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju: v tej hiši je udobje; to udobje ne bo dolgo trajalo; občutek udobja / skrbeti za osebno udobje koga / živeti v udobju 3. udobnost: udobje meščanske hiše mu je bilo tuje / iz udobja se odreka višjim vrednotam lagodnosti 4. predmeti, ki dajejo občutek ugodja: njegovo stanovanje je brez udobja; naslanjači, blazine in drugo udobje ♪
  9.      udóbnež  -a m (ọ̑) ekspr. lagoden, len človek: takih udobnežev je kar precej ♪
  10.      udobrovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil udobrovóljiti se postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili udobrovóljen -a -o: udobrovoljeni gostje ♪
  11.      udomáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od udomačiti: udomačenje divje živali ♪
  12.      udomačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi ♪
  13.      udomačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju ♪
  14.      udomáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino 2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado udomáčiti se ekspr. prilagoditi se novemu okolju: spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil; v mestu se je dobro udomačil ● ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo udomáčen -a -o: udomačeni in divji konji ♪
  15.      udomačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival ♪
  16.      udòr  -ôra m (ȍ ó) 1. glagolnik od udreti se: potok je zaradi udora zemlje spremenil tok / udor jamskega stropa 2. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: priti do udora ♪
  17.      udóren  in udôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na udor: udorna vrtača ♦ geol. udorni potres potres zaradi udora stropa kraške jame ♪
  18.      udorína  -e ž (í) 1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: nad opuščenim rudnikom je nastala udorina; v veliki udorini je jezero; podolžna udorina / zemeljska udorina ♦ geogr. tektonska udorina 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame: udorina je zajezila hudournik ♪
  19.      údri  medm. (ȗ) star. izraža udarjanje, pretepanje: ujeli so ga in udri po njem / pomagali so mu, on pa udri po njih jih napade, začne kritizirati; gospodinja je prinesla žgance, otroci pa udri po njih jih začnejo hlastno, hitro jesti; prim. udriti ♪
  20.      udriháč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) negativno govori o kom, čem: ne mara ga, ker je udrihač ♪
  21.      udríhanje  -a s (ȋ) glagolnik od udrihati: udrihanje s palico po živali / udrihanje čez koga ♪
  22.      udríhati  -am nedov. (ȋ) 1. silovito udarjati: udrihal je, kamor je padlo; udrihati s palico po tleh; udrihati z bičem; močno udrihati 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno govoriti o kom, čem: spet udriha čez moža; na sestankih večkrat udrihajo po njem / udrihati čez oblast ♪
  23.      udríhniti  -em dov. (í ȋ) 1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem ♪
  24.      údriti  -im dov. (ȗ) zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade ♪
  25.      udrtína  -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo ♪

   82.639 82.664 82.689 82.714 82.739 82.764 82.789 82.814 82.839 82.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA