Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (82.164-82.188)


  1.      tripótje  -a s (ọ̑) knjiž. križišče treh poti: srečati se na tripotju ♪
  2.      tríptih  tudi tríptihon -a m (ȋ) 1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče: gotski triptih; težek, velik triptih; krilo triptiha / odpreti triptih premična dela triptiha; oltarni triptih // likovna dela na teh ploščah: naslikati triptih; avtor triptiha 2. pri starih Rimljanih tri povoščene med seboj povezane tablice za pisanje: popisati triptih 3. knjiž. iz treh delov sestavljeno umetniško delo, zlasti literarno: ta roman je triptih / Triptih Agate Schwarzkobler // snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih; trilogija: napisati triptih; filmski triptih; triptih tragedij ♪
  3.      tríptik  -a m (ȋ) avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet ♪
  4.      trírámen  -mna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik ♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama ♪
  5.      trírazréden  -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri razrede, oddelke: trirazredna šola ♪
  6.      trírazrédnica  -e ž (ȋ-ẹ̑) nekdaj trirazredna šola: v kraju je bila trirazrednica ♪
  7.      tríréd  -a m (ȋ-ẹ̑) tristop: postaviti se v trired ♪
  8.      triréma  -e ž (ẹ̑) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: pluti na triremah, s triremami ♪
  9.      trírézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) ki ima rezilo na treh straneh: trirezna priprava ♪
  10.      trirób  -a m (ọ̑) geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma ♪
  11.      trírób  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo ♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus ♪
  12.      tríróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo ♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni ♪
  13.      triróg  -a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo ♪
  14.      tríróg  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri rogove: triroga žival / trirogo pokrivalo ♦ zool. trirogi kameleon kameleon s tremi rožički na gobcu in nad očmi, ki živi v Afriki, Chamaelleon owenii ♪
  15.      trírôgeljn  in trírógeljn -a -o [gǝl] prid. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) ki ima tri roglje: trirogeljni svečnik / trirogeljno pokrivalo ♪
  16.      trírôgeljnik  in trírógeljnik -a [gǝl] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom ♪
  17.      trírogljàt  -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) ki ima tri roglje: trirogljate vile / pastirji s trirogljatimi palicami ♦ bot. trirogljata lakota rastlina z zelenkasto belimi cveti v socvetjih in navzdol zavihanimi peclji bradavičastih plodov, Galium tricornutum ♪
  18.      trítíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja ♪
  19.      trítočkóven  -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) pritrjen v treh točkah: tritočkovna priključna naprava ♦ avt. tritočkovni varnostni pas ♪
  20.      tritól  -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola ♪
  21.      tríton  -a m (ȋ) v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide ♪
  22.      trítráčen  -čna -o prid. (ȋ-ȃ) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov ♪
  23.      triúmf  -a m (ȗ) 1. pri starih Rimljanih slavnostni sprejem zmagovitega vojskovodje in njegove vojske v Rimu: prirediti triumf / voditi zajete vojake v triumfu v sprevodu ob tem sprejemu 2. knjiž. izredna, velika zmaga: triumf je pripadel našemu moštvu; triumf nad sovražnikom / triumf razuma // zmagoslavje: komaj se je premagal, da je skril svoj triumf; triumf zmagovalcev / z velikim triumfom je razkazoval svoj plen 3. knjiž. izreden, velik uspeh: pevka je doživljala same triumfe ♪
  24.      triumfálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike triumfálno prisl.: triumfalno korakati ♪
  25.      triumfátor  -ja m (ȃ) pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja ∙ knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec ♪

   82.039 82.064 82.089 82.114 82.139 82.164 82.189 82.214 82.239 82.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA