Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (82.139-82.163)
- trínogàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) star. trinožen: trinogat stolček ♪
- trinóm -a m (ọ̑) 1. mat. izraz, ki ima tri člene, tričlenik: kvadrirati trinom 2. knjiž. skupina treh med seboj povezanih izrazov, pojmov: trinom telesna vzgoja, šport in rekreacija ♪
- trinóžec -žca m (ọ̑) trinožnik: vstati s trinožca / pritrditi filmsko kamero na trinožec ♪
- trínóžen -žna -o prid. (ȋ-ọ̄) ki ima tri noge: trinožni stol; stojalo je trinožno ♪
- trinóžnik -a m (ọ̑) trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik // trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik ◊ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori ♪
- trío -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
- trióda -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s tremi elektrodami: dioda in trioda ♪
- tríógelnik -a [gǝl] m (ȋ-ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik ♪
- tríoglàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) ki ima tri ogle: trioglat predmet; trioglato jadro trikotno / trioglat prostor ♪
- tríók -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri očesa: trioki velikani ♪
- trióla -e ž (ọ̑) muz. delitev dvodelne enote v taktu na tri enake dele: triole v spremljavi ♪
- triolét -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma ♪
- tríp -a m (ȋ) žarg. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / biti na tripu biti v stanju takega doživljanja // odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov ♪
- trípálčen -čna -o [u̯č] prid. (ȋ-ȃ) nekdaj ki meri tri palce: tripalčna plošča / tripalčni top ♪
- trípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ) publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna ∙ publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja ♪
- trípati -am in -ljem nedov. (ȋ) star. utripati: žila mu močno tripa / tripati z očmi mežikati ♪
- tríper -ja m (í) nižje pog. gonoreja: nalesti se triperja ♪
- trípíčje -a s (ȋ-ȋ) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij ♪
- triplikát -a m (ȃ) tretji izvod, tretji primerek originalne listine ali predmeta, trojnik: triplikat pogodbe / prepis v triplikatu v treh izvodih ♪
- triplírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. delati trikrat tolikšno: triplirati zmogljivost skladišča 2. trikrat, na treh mestih opravljati isto delo: triplirati raziskavo / nekatere funkcije se triplirajo ♪
- triploíden -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima trojno število kromosomov: triploidne celice ♪
- trípólen -lna -o prid. (ȋ-ọ̑) elektr. ki ima tri pole: tripolni vtič; stikalo je tripolno / tripolni kratki stik ♪
- trípóljen -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪
- trípót prisl. (ȋ-ọ̑) star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo ♪
- trípotézen -zna -o prid. (ȋ-ẹ̑) šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost: tripotezni problem / tripotezni mat ♪
82.014 82.039 82.064 82.089 82.114 82.139 82.164 82.189 82.214 82.239