Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (81.914-81.938)


  1.      trébljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od trebiti: trebljenje mladega gozda / orodje za trebljenje sadnega drevja / trebljenje kamenja s travnika ♪
  2.      trébuh  -úha m (ẹ́ ú) 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven // trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor // trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha 2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov // notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore // spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu ● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago ◊ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom ♪
  3.      trebuháč  -a m (á) trebušnik: trebuhač in suhec ♪
  4.      trebúhar  -ja m (ȗ) trebušnik: neokreten trebuhar ♪
  5.      trebuháti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. zaradi velikega trebuha okorno stopati: trebuhal je v drugi konec sobe // stati z izbočenim trebuhom: zaripel je trebuhal na pragu ♪
  6.      trebuhljáč  -a m (á) ekspr. kdor govori iz trebuha: trebuhljač je govoril namesto lutke ♪
  7.      trecénto  -a [treč-] m (ẹ̑) knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje: slikarski dosežki trecenta ♪
  8.      tréf  -a m (ẹ̑) zastar. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa; križ: pik in tref ♪
  9.      tréking  -a m (ẹ̑) tur. popotovanje na večje razdalje, navadno peš po težje dostopnem, hribovitem svetu: organizirati treking po Nepalu; priprave na treking ♪
  10.      tréma  -e ž (ẹ̄) velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom: dobiti, imeti, premagati tremo; nastopati brez treme; glas se mu je tresel od treme; velika trema / govorniška, izpitna, odrska trema ♪
  11.      tremolíranje  -a s (ȋ) glagolnik od tremolirati: moteče tremoliranje / tremoliranje glasu ♪
  12.      tremolírati  -am nedov. (ȋ) muz. tresti glas zaradi napake v pevski tehniki: začeti tremolirati / njegov glas tremolira ♪
  13.      trémolo  -a m (ẹ̑) muz. 1. hitro ponavljanje enega ali več tonov: tremolo na violinah in violah / dolg tremolo 2. tresenje glasu zaradi napake v pevski tehniki: moteč tremolo trémolo prisl., označba za način izvajanja tresoče: igrati tremolo ♪
  14.      trémor  -ja m (ẹ̑) med. bolezensko tresenje, zlasti pri boleznih živčevja: tremor rok ♪
  15.      trén  -a m (ẹ̑) nekdaj pratež: dodelili so ga k trenu / četa s trenom je ostala v mestu ♪
  16.      trèn  tréna m (ȅ ẹ́) 1. hitro zaprtje in odprtje oči: brez trena strmeti v kaj; niti s trenom ni izdal bolečine / komaj opazen tren oči // hiter gib, premik: tren obrvi, trepalnic 2. ekspr. trenutek, hip: vse je trajalo le tren; samo za tren je premišljeval / v trenu je bila pri njem zelo hitro ♪
  17.      trénar  -ja m (ẹ̑) nekdaj pratežnik: trenarji so razkladali municijski voz ♪
  18.      trenáža  -e ž (ȃ) knjiž. urjenje, vadenje: začeti trenažo; sistematična, skupinska trenaža ♪
  19.      trenážen  -žna -o prid. (ȃ) knjiž. šolski, vadben: trenažni polet / trenažno letalo ♪
  20.      trénč  -a m (ẹ̑) pog. trenčkot: moški v usnjenem trenču ♪
  21.      trénčkot  in trenčkót -a m (ẹ̑; ọ̑) športni plašč, zlasti moški, z ovratnikom, širokimi reverji, našitki in pasom: obleči za dež trenčkot; podložen trenčkot ♪
  22.      trénd  -a m (ẹ̑) značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju: trend izvoza se je obrnil; opazovati, spremljati trend prodaje; grafično prikazati trend zaposlovanja / publ., z oslabljenim pomenom trend naraščanja števila nepismenih naraščanje // publ. težnja, usmeritev: analizirati, proučevati trende v družbenem življenju; modni trendi; trend odpravljanja tujih izrazov ♪
  23.      trénden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od trend: trendne značilnosti ♪
  24.      trenêr  -ja m (ȇ) kdor se (poklicno) ukvarja s treniranjem: imeti stalnega trenerja; klubski trener; nogometni trener; trener državne reprezentance / trener konj / športni trener ♪
  25.      trenêrjev  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na trenerja: trenerjeva vztrajnost ♦ šport. trenerjeva licenca ♪

   81.789 81.814 81.839 81.864 81.889 81.914 81.939 81.964 81.989 82.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA