Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (81.039-81.063)



  1.      termálen  -lna -o prid. () ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda // nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec
  2.      têrmičen  -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija ∙ knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarnaaer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava têrmično prisl.: termično obdelati snov
  3.      termidór  -ja m (ọ̑) 1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja 2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja 3. knjiž., redko protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem
  4.      têrmika  -e ž (é) žarg., aer. termični vzgornjik: jadralci izkoriščajo termiko; leteti v termiki; močna termika
  5.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov
  6.      termín  -a m () čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku
  7.      terminál  -a m () 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal
  8.      terminálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na terminal: terminalne naprave / terminalno območje letališča 2. knjiž. končen: terminalna postaja ♦ bot. terminalni poganjek poganjek, ki raste na koncu debla, vej; med. terminalni stadij bolezni
  9.      termínar  -ja m () terminer: razpisati delovno mesto terminarja
  10.      terminêr  -ja m () delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
  11.      terminírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas
  12.      terminológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za terminologijo: posvetovati se s terminologom
  13.      terminologíja  -e ž () 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
  14.      termít 1 -a m () v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus
  15.      termít 2 -a m () metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom
  16.      termíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na termit2: termitno varjenje / termitna zmes ♦ voj. termitna bomba
  17.      termitnják  -a m (á) bivališče termitov iz prežvečenega lesa, s slino zlepljene zemlje, navadno v obliki kupa, stebra: termiti gradijo termitnjak; bilo je živahno kot v termitnjaku
  18.      termo...  ali têrmo... prvi del zloženk () nanašajoč se na toploto, toploten: termodinamika, termoelektrarna, termoizolacija
  19.      têrmocentrála  -e ž (-) termoelektrarna: termocentrala obratuje; zmogljivost termocentrale
  20.      têrmočlén  in têrmočlèn -éna m (-ẹ̑; - -ẹ́) fiz. termoelement: meriti temperaturo s termočlenom
  21.      têrmodinámičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na termodinamiko: termodinamični pojavi / termodinamični zakoni / termodinamična količina količina, katere spremembo določata samo začetno in končno stanje toplotnega sistema
  22.      têrmodinámika  -e ž (-á) 1. fiz. spreminjanje toplote v delo in obratno: raziskovati termodinamiko / zakoni termodinamike 2. veda o tem spreminjanju: dognanja termodinamike
  23.      têrmoeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na nastanek električne napetosti zaradi temperaturnih razlik: termoelektrični pojav / termoelektrične naprave
  24.      têrmoelemènt  -ênta m (- -é) fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature: meriti temperaturo s termoelementom
  25.      têrmoenergétika  -e ž (-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarnah: razvoj termoenergetike // nauk o tem: teoretični problemi termoenergetike

   80.914 80.939 80.964 80.989 81.014 81.039 81.064 81.089 81.114 81.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA