Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (80.789-80.813)
- telébati -am nedov. (ẹ̄) 1. ekspr. stežka, nerodno padati: spotikali so se in telebali na zemljo 2. preh., star. z veliko silo udarjati, tolči: s koli telebati po nasprotnikih / telebati na boben 3. star. nerodno, okorno hoditi, letati: telebati za kom do doma / čmrlj teleba od cveta do cveta ♪
- telébiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) star. telebniti: spodrsnilo mu je in telebil je čez soseda / telebiti žival po hrbtu z veliko silo udariti / jezno telebiti knjigo od sebe z veliko silo vreči, zagnati ♪
- telébniti in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel 2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene ♪
- têlec -lca [u̯c in lc] m (ē) nar. teliček: telec sesa ♪
- telečják -a m (á) 1. prostor za teleta v hlevu: ureditev telečjakov 2. telečnjak: vojaki s telečjaki na hrbtu ♪
- teléčji -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara ∙ ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja ♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi ♪
- telečnják -a m (á) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo: odpreti telečnjak; oprtati si telečnjak; dati v telečnjak; vojak s telečnjakom ♪
- télediagnóza -e ž (ẹ̑-ọ̑) med. ugotovitev ali določitev bolezni, telesne zmogljivosti s pomočjo telekomunikacijskih naprav: postaviti telediagnozo ♪
- téledirigíran -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji ♪
- telefón -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka ● pog. pridi, telefon te
kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze ◊ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon ♪
- telefonáda -e ž (ȃ) ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade ♪
- telefonáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari ♪
- telefóničen -čna -o prid. (ọ́) telefonski: telefonično obvestilo telefónično prisl.: telefonično sporočiti ♪
- telefoníja -e ž (ȋ) ptt 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo 2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo ♪
- telefoníranje -a s (ȋ) glagolnik od telefonirati: odločiti se za telefoniranje; pogosta telefoniranja / poslušati telefoniranje ♪
- telefonírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o: telefonirano sporočilo ♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu ♪
- telefonográm -a m (ȃ) ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram ♪
- télefóto -a m, prvi pomen mn. tudi -fótosi (ẹ̑-ọ̑) ptt 1. fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila: oddati, sprejeti telefoto; v časopisih objavljen telefoto ∙ publ., kot označba avtorstva telefoto: Tanjug 2. naprava za tako posredovanje fotografije, besedila: vključiti telefoto; prenos s telefotom; novinarji so imeli na razpolago teleprinter in telefoto / oddajni, sprejemni telefoto 3. posredovanje fotografije, besedila na tak način: omogočiti novinarjem telefoto / naprava za telefoto; neskl. pril.: telefoto naprava ♪
- télefotografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) fot. fotografija, ki nastane pri fotografiranju s teleobjektivom: telefotografija luninega površja ♦ ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto ♪
- teléga -e ž (ẹ̄) 1. v ruskem okolju kmečki voz na štirih kolesih, zlasti za prevažanje tovora: naložiti na telego / peljati v telegi / pripeljati telego krompirja 2. mn., nar. vzhodno jarem za par živali z vodoravno nameščeno letvijo pod vratom: zapreči vola v telege ♪
- telegráf -a m (ȃ) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf ♦ elektr. Morsov telegraf in Morzejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt] ♪
- telegráfarica -e ž (ȃ) žarg. telegrafski drog: postaviti telegrafarico ♪
- telegrafíja -e ž (ȋ) ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh; telegrafija z radijskimi valovi // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: sredstva za razvoj telegrafije ♪
- telegrafíranje -a s (ȋ) glagolnik od telegrafirati: naučiti se telegrafiranja ♪
- telegrafírati -am dov. in nedov. (ȋ) sporočiti po telegrafu, brzojaviti: telegrafirati prijatelju; telegrafiral je domov // po telegrafu oddati ali sprejeti telegrafsko sporočilo: naučiti se telegrafirati ♪
80.664 80.689 80.714 80.739 80.764 80.789 80.814 80.839 80.864 80.889