Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (80.514-80.538)
- takój in takòj prisl. (ọ̑; ȍ) 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: takoj se je lotil dela; oddala je pismo in takoj odšla; počakaj malo, takoj pridem; takoj je treba ukrepati / na to vprašanje ni znal takoj odgovoriti brez premisleka; ekspr. takoj bi ga kupil, če bi imel denar brez pomisleka / takoj odidi; takoj ga odpelji; elipt.: zdaj pa domov, in to takoj; otroci, takoj spat / v medmetni rabi dajte mi kozarec. Takoj / takoj po tekmi so se stepli; takoj v začetku bi ga morali opomniti / pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru // izraža, da se dejanje zgodi v bližnjem času: malo počakajte, takoj bo prišel / takoj spomladi bomo zidali; takoj jutri pridemo; zagrmelo je in takoj nato se je ulil dež; takoj zdaj začni 2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: hitro so hodili in takoj so bili na vrhu; takoj je opazil, da nekaj ni v redu; takoj so pojedli in šli delat /
takoj je bil moker; nageljni so takoj oveneli 3. izraža, da za nastop dejanja, stanja zadošča nepomemben vzrok: tak je kot oče, takoj se razjezi; takoj je užaljena; samo kaj pripomniš, pa je takoj vse narobe / to meso se takoj pokvari hitro 4. ekspr. v neposredni bližini, tik: sedel je takoj pri vratih; takoj za hišo raste češnja / takoj za predhodnico je šla glavnina bataljona / po uspehu je takoj za njim 5. nar. zelo, močno: takoj se sramujem; takoj se mi dobro zdi; takoj sem vesela takój ko in takòj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: takoj ko jo je videl, mu je bila všeč / vrni se, takoj ko bo mogoče kar najhitreje ♪
- takójci in takòjci prisl. (ọ̑; ȍ) ekspr. takoj: ni se mogel takojci odločiti ♪
- takóle prisl. (ọ̑) ekspr. tako: takole se obrnite; takole sedite / vidite, takole razmetavajo družbeno lastnino; uprli se bomo. Ampak ne takole, praznih rok / omako pripravimo takole / sonet se glasi takole; minister je takole začel svoj govor; stvar je potekala nekako takole / takole kakih deset milijonov bo stalo; takole proti večeru je bilo ♪
- tákov in takóv -a -o zaim. (á; ọ̑) star. tak, takšen: navedel je še več takovih dokazov; pustite takov pogovor; takovo življenje jo veseli / ima takov vpliv, da se ga bojijo ♪
- tákraj prisl. (ȃ) star. tostran: hitro je pripeljal čez most, takraj pa je obstal ♪
- tákraj predl. (ȃ) star. tostran: približali so se hišam takraj reke / pristanišča takraj in onkraj Atlantskega oceana ♪
- takràt prisl. (ȁ) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: zaviral je, toda takrat je bilo že prepozno; poredkoma se oglasi, a še takrat se mu mudi / takrat je še študiral, zdaj pa že dela / takrat med vojno je bilo drugače / takrat bi se morali upreti, ko je bil še čas; obiščite nas takrat, ko bomo imeli več časa; vstopila je prav takrat, ko so govorili o njej / do takrat še niso bili na morju; od takrat naprej sta prijatelja 2. v zvezi takrat in takrat izraža čas, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: te živali so živele takrat in takrat / rojen takrat in takrat tam in tam takràt ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje; sam.: prepad med
takrat in danes se veča ♪
- takráten -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal takrat: značilnosti takratne miselnosti; stroj je bil za takratne razmere redkost; dejavnost takratnega vodstva ♪
- tákt 1 -a m (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt; imeti, pridobiti si takt; biti brez takta; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti / odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti ♪
- tákt 2 -a m (ȃ) 1. muz. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami; poudarjena doba takta; število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe // urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka 2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem ◊ lingv. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib ♪
- tákten 1 -tna -o prid., táktnejši (ā) ki primerno ravna, se vede pri občevanju z ljudmi: bil je prijazen in takten človek / taktno ravnanje obzirno, vljudno táktno prisl.: taktno se vesti / v povedni rabi ni bilo taktno, da ga je opomnil vpričo drugih ♪
- tákten 2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takt2: drugi taktni del / taktna črta taktnica ♦ strojn. 4-taktni motor štiritaktni motor ♪
- táktičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na taktiko: a) narediti taktični načrt; taktična naloga / taktični cilj b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti 2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj; njegovo ravnanje ni bilo taktično ◊ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju; taktični umik načrten umik enote na nov položaj; taktična enota enota od oddelka do divizije; taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojišču táktično prisl.: taktično delovati; taktično se umakniti; taktično močnejša enota / v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel ♪
- táktik -a m (á) 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način ♪
- táktika -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja ♪
- taktílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. tipen: taktilni dražljaji; taktilne zaznave / taktilna občutljivost / taktilni tip človeka tip človeka, ki ima zelo jasne tipne zaznave in predstave ♦ anat. taktilne brbončice tipalne brbončice ♪
- taktírati -am nedov. (ȋ) muz. z gibi rok nakazovati dobe takta: učiti se taktirati / taktira z roko in poje ♪
- taktírka -e ž (ȋ) dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru; zamahniti s taktirko; rezljana taktirka ● ekspr. mojster taktirke dirigent; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom ♪
- taktizêr -ja m (ȇ) ekspr. kdor taktizira: biti taktizer v politiki ♪
- taktizíranje -a s (ȋ) glagolnik od taktizirati: po dolgem manevriranju in taktiziranju privoliti v kaj; politično taktiziranje ♪
- taktizírati -am nedov. (ȋ) ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem ♪
- táktnica -e ž (ȃ) muz. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic ♪
- táktoven -vna -o prid. (ȃ) muz. taktovski: taktovni način ♪
- tál -a m (á) nar. del: razdeliti hlebec na štiri tale; večji tal / vsak je dobil svoj tal delež // parcela: peljal je čez njegov tal ♪
- tál -a -o [tau̯] prid. (ȃ á) star. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala 2. južen: sneg je že tal / talo vreme ♪
80.389 80.414 80.439 80.464 80.489 80.514 80.539 80.564 80.589 80.614