Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (80.339-80.363)



  1.      ruína  -e ž () knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice ∙ knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel
  2.      ruinírati  -am dov. in nedov. () knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali // uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral ruiníran -a -o: ruiniran človek; ruinirane hiše
  3.      rúj  -a m () grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem
  4.      rújen  -jna -o prid. (ū) ekspr. 1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina 2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja ∙ knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi
  5.      rújev  -a -o () pridevnik od ruj: rujevo listje
  6.      rujevína  -e ž (í) bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina
  7.      rúk  -a m () glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruk ♦ lov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov
  8.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca
  9.      rúkanje  -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov
  10.      rúkati 1 -am nedov.) nižje pog. suvati: kar naprej ruka sošolca ∙ nižje pog. avtomobil, voz na taki cesti zelo ruka zaradi jam, kamenja na cesti sunkovito stresa, premetava
  11.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni
  12.      rúkati  -am in rúčem nedov. (ū) nar. dolenjsko mukati: krava zateglo ruka
  13.      rúkniti  -em dov.) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne
  14.      ruláda  -e ž () 1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro 2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado
  15.      rulándec  -dca m () kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem
  16.      ruléta  -e ž (ẹ̑) hazardna igra, pri kateri odloča o dobitku kroglica, ki se ustavi v vdolbinici na enem od oštevilčenih rdečih ali črnih polj na vrteči se plošči: ruleta je postala njegova strast; igrati, izgubiti na ruleti; pri ruleti ima srečo / ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; pren., ekspr. ruleta usod // okrogla plošča za to igro: ruleta se ustavi; kroglica se je zakotalila po ruleti
  17.      ruléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ruleto: ruletne igralnice / ruletni igralec / ruletna mizica
  18.      rulétka  -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju ruleta: izgubljati pri ruletki
  19.      rúliti  -im nedov. (ú) knjiž. tuliti, rjoveti: lačna živina ruli v hlevu / ranjenec je rulil od bolečine / pred hišo rulijo kompresorji rulèč -éča -e: žival je ruleč bežala v gozd; ruleče oglašanje
  20.      rúljenje  -a s (ú) glagolnik od ruliti: oponašati ruljenje
  21.      rulótka  -e ž (ọ̑) v tržaškem in beneškoslovenskem okolju stanovanjska prikolica: počitnice preživlja pod šotorom ali v rulotki
  22.      rúm  -a m () alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom ♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum
  23.      rúmba  -e ž () počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati rumbo; rumba in samba // skladba za ta ples
  24.      rúmel  -mla m (ú) nižje pog. hrup, trušč: iz šole je bilo slišati rumel
  25.      rumén  -i ž (ẹ̑) knjiž. rumenina: rumen jesenskega listja

   80.214 80.239 80.264 80.289 80.314 80.339 80.364 80.389 80.414 80.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA