Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (80.114-80.138)


  1.      rokáča  -e ž (á) slabš. debela, velika roka: s svojo umazano rokačo je zamahnil proti njej ♪
  2.      rokáda  -e ž (ȃ) 1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega: narediti, preprečiti rokado; cilj rokade / dolga ali velika na damino stran, kratka ali mala rokada na kraljevo stran 2. publ. menjava, zamenjava: v tem nogometnem moštvu so rokade pogoste; politične rokade ♪
  3.      rokáden  -dna -o prid. (ȃ) šah., v zvezah: rokadni napad napad na rokadno pozicijo; rokadna pozicija pozicija kralja in trdnjave po rokadi ♪
  4.      rokáv  -a m (á) 1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav; obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom; vtakniti roko v rokav; potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila; levi rokav; prekratki rokavi; rokav je na komolcu raztrgan; rokavi obleke, pri obleki; dolžina rokava / dolgi ki segajo do zapestja, kratki ki segajo približno do polovice nadlakti, tričetrtinski rokavi ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; kimono rokavi široki, krojeni skupaj z zgornjim delom v obliki črke T ∙ ekspr. zasukati, zavihati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. letnice je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko 2. stranska struga (reke): reka ima več rokavov; rokavi Mure / glavni, stranski rokav / mestece ob rečnem rokavu ♦ geogr. morski rokav; mrtvi rokav ♪
  5.      rokávček  -čka m (á) manjšalnica od rokav: otroku je sešila bluzico z dolgimi rokavčki / ekspr. zavihala si je rokavčke, da so se videle bele lakti ♪
  6.      rokávec  -vca m (á) 1. knjiž. rokavček: oblekla mu je srajčko s kratkimi rokavci / zavihati si rokavce rokave 2. mn., nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblečena je bila v široko krilo in bele rokavce; dekleta v vezenih rokavcih ♪
  7.      rokáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rokav: rokavna dolžina / rokavni izrez ali rokavna odprtina z izrezanjem nastala odprtina za roko pri oblačilu ♦ obrt. rokavna obla ali rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez ♪
  8.      rokavíca  -e ž (í) nav. mn. oblačilo za na roko: natakniti, sneti rokavice; plesti rokavice; gumijaste, usnjene, volnene rokavice; rokavica za na desno roko / boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo; brezpalčne ki so brez prstov, enoprstne ali palčne rokavice z enim prstom; dolge rokavice ki segajo nad zapestje; smučarske rokavice / umivalna rokavica ∙ ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. s tem stavkom mu je vrgel rokavico (v obraz) ga je izzval; ekspr. ravnati s kom v rokavicah, z rokavicami obzirno, previdno ♦ elektr. izolirne rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; teh. varilske rokavice za zaščito rok pri varjenju; voj. železna rokavica nekdaj kovinska rokavica kot del oklepa ♪
  9.      rokavíčarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od rokavičar: rokavičarke in šivilje ♪
  10.      rokavíčka  -e ž (í) manjšalnica od rokavica: deklica z belimi rokavičkami ♪
  11.      rokavína  -e ž (í) obrt. podloga za rokave suknjičev in telovnike, zlasti iz črtastega blaga: kupiti osemdeset centimetrov rokavine ♪
  12.      rokávnik  -a m (ȃ) 1. nekdaj moški suknjič, ki lahko sega največ do kolen: ogrniti si rokavnik; telovnik in rokavnik 2. knjiž., redko muf, rokovnik: vtakniti roke v rokavnik ◊ obrt. podolgovata, z blagom prevlečena priprava za likanje rokavov, navadno kot nastavek pri likalni deski ♪
  13.      rokét  -a m (ẹ̑) rel. kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si roket; duhovnik v talarju in roketu ♪
  14.      rókfor  tudi róquefort -a [rokfor] m (ọ̑) gastr. rokfortski sir: gorgonzola in rokfor ♪
  15.      rôkica  -e ž (ó) manjšalnica od roka: otrokove drobne rokice / otr. jej s ta lepo rokico z desno roko / ekspr.: izpod širokih rokavov so se videle njene bele rokice; še po cesti se držita za rokice ♪
  16.      rokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šah. narediti rokado: beli ni mogel več rokirati ♪
  17.      roko...  prvi del zloženk nanašajoč se na roko: rokoborba, rokopis, rokospretnost ♪
  18.      rokobórba  -e ž (ọ̑) šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal: tekmovati v rokoborbi; rokoborba in boks ♦ šport. rokoborba v grško-rimskem slogu pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor ♪
  19.      rokobórec  -rca m (ọ̑) športnik, ki goji rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev ♪
  20.      rokobrán  -a m (ȃ) šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci: meč z velikim rokobranom ♪
  21.      rokodélčič  -a m (ẹ̑) nekdaj rokodelski pomočnik, rokodelski vajenec: srečati popotnega rokodelčiča; družba rokodelčičev ♪
  22.      rokodélčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. s preprostim orodjem izdelovati, popravljati: v prostem času rad rokodelči ♪
  23.      rokodélec  -lca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: biti rokodelec / naročiti orodje pri rokodelcu ● slabš. ta pesnik ni umetnik, ampak le rokodelec obvlada le formalno, tehnično stran svojega dela ♪
  24.      rokodélnica  -e ž (ẹ̑) zastar. rokodelska delavnica: čevljarska rokodelnica ∙ zastar. razvoj industrijskih podjetij iz rokodelnic iz manufaktur ♪
  25.      rokohítrc  -a m (ȋ) kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati: čarovnije rokohitrca; rokohitrc in žongler; pren. ideološki rokohitrci ♪

   79.989 80.014 80.039 80.064 80.089 80.114 80.139 80.164 80.189 80.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA