Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (79.814-79.838)


  1.      ríbnjak  -a m (ȋ) star. ribnik: labodi na ribnjaku ♪
  2.      riboflavín  -a m (ȋ) farm. vitamin B2: spremembe na koži zaradi pomanjkanja riboflavina ♪
  3.      ribogójec  -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem rib: izkušen ribogojec // kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem rib: ribogojec krmi ribe; delo ribogojcev ♪
  4.      ribogójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribogojstvo: ribogojni problemi / ribogojni obrat ribogojnica ♪
  5.      ribogójnica  -e ž (ọ̑) obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice ♪
  6.      ribojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z ribami: ribojedi ptiči ♪
  7.      ribolòv  -óva m (ȍ ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov ♪
  8.      ribolóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. ribič: počitniški ribolovec ♪
  9.      ribolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolov ♦ rib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti ♪
  10.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe ♪
  11.      ribón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus ♪
  12.      ribóza  -e ž (ọ̑) kem. pentoza, ki je sestavni del ribonukleinske kisline: riboza in druge pentoze ♪
  13.      richelieu  -ja [riš(ǝ)ljé] m (ẹ̑) obrt. vezenina, pri kateri so oblike obrobljene z zančnimi vbodi, izrezani deli tkanine pa so navadno povezani z mostiči: vesti richelieu ♪
  14.      rícinov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ricinus: ricinovo seme ∙ poljud. žlička ricinovega olja ricinusovega olja ♪
  15.      ríčet  -a m (ȋ) jed iz oluščenih ječmenovih zrn: jesti ričet; ričet s prekajeno svinjsko kračo ∙ pog. dobiti dve leti ričeta biti obsojen na dve leti zapora; pog. jesti ričet biti v zaporu; nižje pog. pojdi v ričet pojdi se solit ♪
  16.      rída  -e ž (ȋ) nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah 2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido ♪
  17.      rídati  -am nedov. (ȋ) nar. krmariti, usmerjati: ridati sanke / ridati voz ♪
  18.      ríg  -a m (ȋ) posamezen glas pri riganju: oslovi rigi ♪
  19.      rigáč  -a m (á) ekspr. osel: rigač me je zbudil ♪
  20.      ríganje  -a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje ♪
  21.      rígati  -am nedov. (ȋ) 1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga rígati se nizko smejati se: kaj se rigate rigajóč -a -e: osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas ♪
  22.      rígavec  -vca m (ȋ) ekspr. osel: trmast rigavec ♪
  23.      rígelj  -glja m (í) 1. nižje pog. zapah: zapirati vrata z rigljem 2. nar. prečno nameščen tram pri kozolcu; prečnik: povezovati stebre z riglji ♪
  24.      rígeljc  -a [gǝl] m (ȋ) nar. gorenjsko marjetica: šopek rigeljcev ♪
  25.      rigíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. neprožen, tog: po bolezni je ostala mišica rigidna / rigidno vedenje ♪

   79.689 79.714 79.739 79.764 79.789 79.814 79.839 79.864 79.889 79.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA