Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (79.589-79.613)
- reprezentánčen -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na reprezentanco: reprezentančni igralci / reprezentančni dres / reprezentančni sklad; reprezentančni stroški 2. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: za razstavo v tujini so sestavili reprezentančen izbor slik; ti podatki niso dovolj reprezentančni; reprezentančna številka revije / knjiž. anketirati reprezentančna gospodinjstva vzorčna, tipična / knjiž. reprezentančna stavba veličastna, mogočna ♪
- reprezentánt -a m (ā á) 1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov 2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov ♪
- reprezentántka -e ž (ā) športnica, ki je članica reprezentance: reprezentantke bodo jutri odpotovale; reprezentantka Olimpije; trening reprezentantk / pri tem klubu igra največ državnih reprezentantk ♪
- reprezentatívec -vca m (ȋ) publ. reprezentant: reprezentativci so že začeli trenirati; nastop naših reprezentativcev ♪
- reprezentatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ti podatki so reprezentativni; za razstavo so izbrali po eno reprezentativno delo znanih slikarjev / knjiž. anketirati reprezentativno skupino prebivalstva vzorčno, tipično / knjiž. reprezentativna knjižna izdaja razkošna; knjiž. reprezentativna večerna obleka izbrana, boljša; na tak sestanek bi morali poslati kako bolj reprezentativno osebnost pomembno, ugledno; reprezentativna stavba veličastna, mogočna 2. ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavniški, zastopniški: predsednik reprezentativnega odbora; reprezentativni organ ♪
- reprezentíranje -a s (ȋ) knjiž. predstavljanje, zastopanje: prizadevati si moramo za primerno reprezentiranje naše kulture v tujini ♪
- reprezentírati -am nedov. (ȋ) imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja ● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis ♪
- reprezentováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. predstavljati, zastopati: na shodu je reprezentoval svojo stranko ♪
- reprínt -a m (ȋ) zal. natančen fotografsko-tiskarski posnetek in natis starejše tržno redke knjige, ponatis: izdajati reprinte / reprint Pleteršnikovega slovarja ♪
- reprivatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) ponovno spremeniti državna, družbena, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v privatna: reprivatizirati banke; reprivatizirati podržavljeno premoženje ♪
- repríza -e ž (ȋ) prva predstava kakega gledališkega dela po premieri: ogledati si reprizo; na reprizi so bili igralci bolj sproščeni kot na premieri // ponovitev predstave, izvedbe: drama je imela veliko število repriz; repriza koncerta / publ. letos je to že dvajseta repriza tekmovanja tekmovanje je že dvajsetič ◊ muz. zadnji del sonatnega stavka, v katerem se ponovi delno spremenjena ekspozicija ♪
- reprízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reprizo: reprizna zasedba vlog / reprizna predstava ♪
- répro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na reprodukcijo a) s tujko v drugem delu: repromaterial b) z domačo besedo v drugem delu: reprooddelek in repro oddelek; reprostroka in repro stroka ♪
- reprobírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko odkloniti, zavrniti: reprobirati disertacijo / reprobirati kandidata reprobíran -a -o: študent je bil reprobiran za eno leto ♪
- reproducíranje -a s (ȋ) glagolnik od reproducirati: dovoliti reproduciranje besedila; natančno reproduciranje slike / reproduciranje glasbenega dela po radiu ♪
- reproducírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali ∙ skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti,
povedati reproducírati se knjiž. razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se reproducíran -a -o: dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana ♪
- reprodúkcija -e ž (ú) 1. glagolnik od reproducirati: reprodukcija fotografije / naprave za stereofonsko reprodukcijo; mehanski način reprodukcije zvoka / razvoj glasbene reprodukcije / biti sposoben za reprodukcijo; prašiči za rejo in reprodukcijo / reprodukcija prebivalstva obnavljanje prebivalstva glede na rodnost in smrtnost 2. slika, fotografija, narejena s fotografsko-tiskarskim postopkom: obesiti reprodukcijo na steno; prelistaval je knjigo z reprodukcijami umetniških del 3. ekon. obnavljanje proizvodnje: proces reprodukcije; teorija reprodukcije / družbena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v narodnem gospodarstvu; navadna reprodukcija obnavljanje proizvodnje v nespremenjenem obsegu; razširjena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v povečanem obsegu ♪
- reproduktívec -vca m (ȋ) publ. reproduktivni umetnik, poustvarjalec: koncert mladih reproduktivcev / glasbeni reproduktivec ♪
- reproduktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reprodukcijo: reproduktivni postopki; reproduktivna tehnika / reproduktivni glasbeniki, umetniki / reproduktivna sposobnost ♦ bot. reproduktivni organ cvet ♪
- reprogramírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. ponovno predvideti, vnaprej določiti program česa: reprogramirati proizvodnjo / reprogramirati državi dolgove ♪
- répromateriál -a m (ẹ̑-ȃ) žarg., ekon. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala ♪
- réproveríga in répro veríga -e ž (ẹ̑-í) publ. reprodukcijska veriga: negospodarnost v reproverigi ♪
- reptíl -a m (ȋ) nav. mn., zool. žival s suho, zelo poroženelo povrhnjico; plazilec: reptili in amfibije ♪
- repúblika -e ž (ú) 1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik: odpraviti monarhijo in razglasiti republiko / ljudska republika v kateri so produkcijska sredstva last delovnega ljudstva; socialistična republika // država s tako ureditvijo: vse sosednje države so priznale novo republiko; meje republike; predsednik republike; gospodarski razvoj republike / parlamentarna republika v meščanskodemokratičnih državah v kateri sta vlada in predsednik vlade podrejena parlamentu; Francija je z novo ustavo leta 1958 dobila peto republiko; dan republike praznik razglasitve AVNOJ-a za zakonodajno in izvršno ljudsko predstavniško telo 29. novembra 1943; predsednik, predsedstvo republike; red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja / Socialistična federativna republika Jugoslavija 2. enakopravna,
relativno samostojna državna enota v sestavu federativno urejene države: jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini; enakopravnost republik; zadeve iz pristojnosti republike / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]; Socialistična republika Slovenija [SRS]; zbor republik in pokrajin // ozemlje, ki pripada tej enoti: prepotoval je že vso republiko ◊ jur. predsedniška republika v zahodnih državah v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko; zgod. beneška republika mestna država od začetka 9. do 18. stoletja s središčem v Benetkah ♪
- republikánec -nca m (ȃ) v nekaterih državah pristaš republikanizma: bil je navdušen republikanec // član republikanske stranke: v odboru so demokrati in republikanci ♪
79.464 79.489 79.514 79.539 79.564 79.589 79.614 79.639 79.664 79.689