Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (79.239-79.263)



  1.      redíteljica 2 -e ž () star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica
  2.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi ( í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
  3.      redíti 2 -ím nedov., rejèn in redèn ( í) zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce
  4.      redívo  -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
  5.      rêdkev  -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum
  6.      redko...  ali rédko... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo
  7.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
  8.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre
  9.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal
  10.      rédkokdàj  prisl. (ẹ́-) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče ∙ bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo
  11.      rédkokdó  rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro
  12.      rédkokjé  prisl. (ẹ́-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih ∙ tam je zadovoljna kakor redkokje zelo
  13.      rédkokrat  prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov
  14.      rédkoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redko, poredkoma: le redkoma je prihajal k njim
  15.      redkozóbec  -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata
  16.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica
  17.      rêdkvičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata
  18.      redníca  -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica
  19.      redník  -a m (í) kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta ∙ star. ni imel očeta, le rednika rejnikačeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke
  20.      redoljúbje  -a s () knjiž. ljubezen do reda: pretiravati v redoljubju
  21.      rédoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu
  22.      rédov  -a m (ẹ̑) zastar. navadni vojak: vojsko je služil kot redov
  23.      redoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev
  24.      redoválnica  -e ž () šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen
  25.      redovánje  -a s () glagolnik od redovati: redovanje pismene naloge / redovanje učencev

   79.114 79.139 79.164 79.189 79.214 79.239 79.264 79.289 79.314 79.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA