Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (79.089-79.113) 
- rdeče... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na rdeč: rdečekožec, rdečelas, rdečeličen ♪
- rdeče... 2 prvi del zloženk, kakor rdečepikčast, rdečerjav ipd., gl. rdeč ♪
- rdečearméjec -jca m (ẹ̑) vojak Rdeče armade: spomenik padlim rdečearmejcem ♪
- rdečebrád in rdečebràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdečo brado: rdečebrad moški ♪
- rdečebrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima rdečo brado: rdečebradec je molčal / kot pristavek k imenu cesar Friderik Rdečebradec ♪
- rdéčec -čca m (ẹ̑) knjiž. 1. rdeča barva, rdečilo: že v kameni dobi so risali z rdečcem / ličiti se z rdečcem 2. kdor ima rdeče lase, rdečo brado: rdečec in plavolasec 3. Indijanec: rdečci in belci ♪
- rdečecvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rdeč cvet: rdečecvetni tulipani ♦ bot. rdečecvetni divji kostanj okrasno drevo z rdečimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus pavia ♪
- rdečeglàv in rdečegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rdečo glavo: rdečeglava žival / ekspr. rdečeglav fant rdečelas ♪
- rdečegŕl -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima rdeče grlo: drobna, rdečegrla taščica ♦ zool. rdečegrli slapnik ♪
- rdečehláčar -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar 2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi ♪
- rdečekóžec -žca m (ọ̑) ekspr. Indijanec: bojni plesi rdečekožcev ♪
- rdečekóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rdeče kože: rdečekožen dojenček / ekspr. rdečekožna plemena severnoameriška indijanska plemena ♪
- rdečelíčnež -a m (ȋ) ekspr. rdečeličen človek: vojakom je poveljeval rdečeličnež / kodrolas rdečeličnež se je držal matere za krilo ♪
- rdečelíčnica -e ž (ȋ) ekspr. rdečelična ženska: postavna rdečeličnica ♪
- rdečelíčnik -a m (ȋ) 1. ekspr. rdečeličen človek: rdečeličnik se je veselo zasmejal / prišla je z rdečeličnikom v naročju 2. slabš. Indijanec: preganjati rdečeličnike ♪
- rdečênje -a s (é) glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja ♪
- rdečenóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica ♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus ♪
- rdečeóka -e ž (ọ̄) zool. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi, Rutilus rutilus ♪
- rdečepérka -e ž (ẹ̑) zool. manjša sladkovodna riba z rdečimi plavutmi in rumenimi očmi, Scardinius erythrophthalmus ♪
- rdečepólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rdeče polti: sosed je precej rdečepolt ♪
- rdečerépka -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
- rdečéti -ím nedov., rdéči in rdêči (ẹ́ í) postajati rdeč: češnje so začele rdečeti ♪
- rdečíca -e ž (í) 1. rdeča barva (polti): rdečica ji je hitro izginila z obraza; rahla rdečica; rdečica lic / vročična rdečica / ekspr. rdečica jo je oblila zardela je // ekspr. rdeča barva česa sploh: jutranja rdečica neba; rdečica opečnatih streh 2. vet. nalezljiva bolezen prašičev z rdečimi izpuščaji ali lisami na koži: zboleti za rdečico; cepiti prašiče proti rdečici / prašičja rdečica ◊ fot. rdeči filter ♪
- rdečílo -a s (í) 1. rdeče barvilo: kupiti kilogram rdečila / broščevo rdečilo; rdečilo za markacije / rdečilo se lušči 2. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice: naličiti, namazati se z rdečilom / rdečilo za ustnice 3. rdeče črnilo: napolniti nalivnik z rdečilom ♪
- rdečína -e ž (í) 1. lastnost rdečega, rdeča barva: blago je izgubilo rdečino; bik in puran ne preneseta rdečine; rdečina ustnic 2. rdečkasta lisa na koži: ob ugrizu, vbodu nastane rdečina; rdečine na licih so izginjale, se širile 3. redko kar je rdeče: na vzhodu se je pokazala rdečina ∙ redko rad pije rdečino rdeče vino ♪
78.964 78.989 79.014 79.039 79.064 79.089 79.114 79.139 79.164 79.189 
