Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (78.914-78.938)


  1.      raztopíti  -ím dov., raztópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztopiti sladkor, sol v vodi / bencin je raztopil barvo; voda raztopi različne soli 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztopiti mast, vosek; smola se na vročini raztopi / snežinke so se sproti raztopile raztajale 3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je raztopilo meglo; tema je raztopila podobe predmetov; sence so se raztopile v mraku / materina bližina je otroku raztopila strah ● ekspr. to meso se vam bo kar raztopilo v ustih je zelo mehko in okusno raztopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: skoraj raztopil se je od veselja / raztopiti se v solzah zelo jokati raztopljèn -êna -o: raztopljena mast; v vodi raztopljene snovi; od ganjenosti je bila vsa raztopljena ♪
  2.      raztopljív  -a -o prid. (ȋ í) topljiv: sladkor je lahko raztopljiv / v vodi raztopljive snovi topne snovi ♪
  3.      raztovárjanje  -a s (á) glagolnik od raztovarjati: pomagati pri raztovarjanju; raztovarjanje blaga / raztovarjanje ladje ♪
  4.      raztovárjati  -am nedov. (á) spravljati kaj s prevoznega sredstva: raztovarjati hlode; raztovarjati blago s kamiona / raztovarjati ladjo ♪
  5.      raztovóren  in raztovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na raztovarjanje: raztovorni rok / raztovorno blago ♪
  6.      raztovóriti  -im tudi raztovoríti -ím dov., raztovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti kaj s prevoznega sredstva: raztovoriti premog; raztovoriti žito iz vagona / raztovoriti ladjo ♪
  7.      raztožíti  in raztóžiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. razžalostiti: zelo ga je raztožila; pismo jo je užalilo in raztožilo / ob novici se je raztožila / obraz se mu je raztožil raztóžen -a -o: raztožen obraz; vsa je raztožena ♪
  8.      raztrančírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. razkosati, razsekati: raztrančirati piščanca, prašiča ♪
  9.      raztŕganec  -nca m (ȓ) 1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko: raztrganci in berači 2. pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem sodelavec gestapa, ki se izdaja za partizana: v vas so prišli raztrganci / skupina policistov, preoblečena v raztrgance ♪
  10.      raztrganína  -e ž (í) 1. redko raztrgano mesto, luknja: popraviti raztrganino v mreži / raztrganine na razvaljanem testu 2. med. rana, poškodba, povzročena s topim predmetom: raztrganina kože, notranjega organa ♪
  11.      raztŕganje  -a s (ȓ) glagolnik od raztrgati: raztrganje obleke / raztrganje na tri dele / krvavitev je bila posledica raztrganja žile ♪
  12.      raztŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake // s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo ● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah ∙ pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti ♪
  13.      raztrkljáti  -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem narediti, da kaj ni več skupaj: raztrkljati frnikole; kovanci so se raztrkljali po mizi ♪
  14.      raztrobéntati  -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili ♪
  15.      raztrobezljáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih reči, povedati: novico je takoj raztrobezljala ♪
  16.      raztrobíti  in raztróbiti -im dov. (ȋ ọ́) slabš. na več krajih reči, povedati: kar je vedela o njem, je raztrobila po vasi / raztrobili so ga za lenuha ♪
  17.      raztrúpati  -am dov. (ȗ) nar. razbiti, razdejati: raztrupati pohištvo, posodo; raztrupati voz na kose ♪
  18.      raztŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na raztrganje: jasno vidna raztržna črta ♦ teh. raztržna obremenitev največja mogoča obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se raztrgalo ♪
  19.      raztvárjati  -am nedov. (á) knjiž., redko razkrajati, razgrajevati: raztvarjati hranilne snovi; očesne sestavine se začnejo raztvarjati ♪
  20.      razúdba  -e ž (ȗ) zastar. raztelešenje: razudba trupla ♪
  21.      razúditi  -im dov. (ú ȗ) zastar. raztelesiti: razuditi truplo ♪
  22.      razúm  -a m (ȗ) sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek ∙ ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati ♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev // miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum ♪
  23.      razúmar  -ja m (ȗ) nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar ♪
  24.      razúmen  -mna -o prid., razúmnejši (ú ū) 1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja 2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje // ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi 3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje 4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno razúmno prisl.: razumno delati, gledati, govoriti ♪
  25.      razuméti  -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo // ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno 3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga 4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume 5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna // biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume 6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela // pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar ● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo razuméti se nedov. 1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume 2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič 3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi razúmljen -a -o: napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen ♪

   78.789 78.814 78.839 78.864 78.889 78.914 78.939 78.964 78.989 79.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA