Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (77.839-77.863)



  1.      radovédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. radoveden človek: radovedneži so se zbirali okoli novega avtomobila; miličniki so odganjali radovedneže / mali radovednež radoveden otrok
  2.      radovédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. radovedna ženska: radovednice so se zbrale okrog predavatelja / rad se je pogovarjal z malo radovednico
  3.      radovédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju
  4.      radovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko lahkoveren: s svojimi obljubami je goljufal radoverne ljudi
  5.      radovóljec  -jca m (ọ̑) star. prostovoljec: radovoljci so šli prvi v napad; polk radovoljcev / radovoljci so šli v gozd pripravljat drva
  6.      radovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim
  7.      radoznàl  -ála -o [a] prid. ( ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati
  8.      radožív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti
  9.      radožívka  -e ž () knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica
  10.      rádža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže; maharadže in radže
  11.      rafál  -a m () skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj ◊ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih
  12.      rafálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rafal: rafalno streljanje ◊ meteor. rafalni veter veter, ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih
  13.      ráfija  -e ž (á) 1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij 2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije // izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo
  14.      rafinácija  -e ž (á) rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja
  15.      rafinátor  -ja m () les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator
  16.      rafinêr  -ja m () les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafiner
  17.      rafineríja  -e ž () tovarna za rafiniranje: zgraditi rafinerijo; delati v rafineriji; sladkorna rafinerija; rafinerija bakra, nafte, olja
  18.      rafiníranje  -a s () glagolnik od rafinirati: rafiniranje bakra; postopek rafiniranja / rafiniranje izražanja ♦ teh. elektrolitsko rafiniranje
  19.      rafiníranka  -e ž () knjiž. rafinirana ženska: lepa rafiniranka ga je znala pridobiti za svoj načrt
  20.      rafinírati  -am nedov. in dov. () 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale rafiníran -a -o 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti
  21.      rafinma  -ja tudi raffinement -a [rafinmá -ja] m () knjiž. rafiniranost: brez tega rafinmaja njegova poezija ne bi bila toliko vredna / kultiviranje oblik se je pri kiparju stopnjevalo v rafinma
  22.      ragáda  -e ž () med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade; ragade na prsni bradavici, ustnicah
  23.      raglán  -a m () obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu: nositi, sleči raglan; neskl. pril.: raglan izrez; raglan rokavi
  24.      ráglja  -e ž () 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnicstrojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta
  25.      ragljánje  -a s () glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo ● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje

   77.714 77.739 77.764 77.789 77.814 77.839 77.864 77.889 77.914 77.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA