Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (77.614-77.638)


  1.      púma  -e ž (ú) zool. srednje velika, pisana zver, ki živi v Severni in Južni Ameriki, Panthera concolor ♪
  2.      pùmf  in púmf medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh ♪
  3.      púmpa  -e ž (ȗ) nižje pog. 1. črpalka: pumpa potiska vodo v višja nadstropja / dela na pumpi na bencinski črpalki 2. (zračna) tlačilka: pumpa za kolo ♪
  4.      púmparice  -ric ž mn. (ȗ) hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah ♪
  5.      púmpež  -a m (ȗ) ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež ♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo ♪
  6.      púnca 1 -e ž (ȗ) ekspr. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco ♪
  7.      púnca 2 -e ž (ȗ) star. (čistinski) žig: ura je imela na notranjem pokrovu vtisnjeno punco ♪
  8.      puncírati  -am dov. in nedov. (ȋ) star. žigosati (s čistinskim žigom): puncirati izdelke iz zlata ♪
  9.      púnč  -a m (ȗ) vroča pijača iz čaja in ruma, z dodatkom limone, pomaranče in sladkorja: piti, skuhati punč; neskl. pril.: gastr. punč torta ♪
  10.      punčára  -e ž (ȃ) ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka ♪
  11.      punčè  -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. 1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče 2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico ♪
  12.      púnček  -čka m (ȗ) ljubk. deklica, dekle: postala je čeden punček / kot nagovor kam pa, punček ♪
  13.      púnči  ž neskl. (ȗ) ljubk. deklica, dekle: drobna punči s svetlimi kodri / kot nagovor no, punči, povej ♪
  14.      púnčica  -e ž (ȗ) 1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo 2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica ♪
  15.      púnčika  -e ž (ȗ) star. punčka: drobna punčika s črnimi kitkami / deklice se igrajo s punčikami / dvoriti punčikam dekletom ♪
  16.      púnčka  -e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere 2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj ♪
  17.      púnčoh  -a m (ú) nav. mn., nar. visoki čevelj z vezalkami: zavezati si punčohe ♪
  18.      púnec  -nca m (ȗ) star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek ♪
  19.      punk  tudi pank -a [pánk] m (ȃ) zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb: igrati, poslušati punk; mladi se navdušujejo za punk; neskl. pril.: punk skupina; punk gibanje ♪
  20.      púnkcija  -e ž (ú) med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine, nabod: s punkcijo odstraniti gnojno vsebino; punkcija ciste / lumbalna punkcija ♪
  21.      púnkelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ú) nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj ● nar. blazinica za klekljanje ♪
  22.      púnkeljček  -čka [kǝl] m (ȗ) manjšalnica od punkelj: zavezati punkeljček ♪
  23.      punkovec  tudi pankovec -vca [pán-] m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: slovenski punkovci; oblačila punkovcev; skupina punkovcev ♪
  24.      púnkt  -a m (ȗ) žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt ♪
  25.      punktácija  -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪

   77.489 77.514 77.539 77.564 77.589 77.614 77.639 77.664 77.689 77.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA