Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (77.489-77.513)


  1.      pŕvokategórnik  -a m (ȓ-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki ♪
  2.      pŕvokrat  prisl. (ȓ) zastar. prvič: lani je prvokrat stopil pred javnost ♪
  3.      prvoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina ♪
  4.      prvolétnica  -e ž (ẹ̑) redko dijakinja ali slušateljica prvega letnika: prvoletnica pravne fakultete ♪
  5.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika ♪
  6.      pŕvonagrajênec  -nca m (ȓ-é) kdor dobi prvo nagrado: pogovor s prvonagrajencem grafične razstave / ta film je letošnji prvonagrajenec ♪
  7.      pŕvonagrajênka  -e ž (ȓ-é) ženska, ki dobi prvo nagrado: čestitati prvonagrajenki ♪
  8.      pŕvoobhájanec  -nca m (ȓ-ȃ) rel. kdor je prejel prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: sprevod prvoobhajancev ♪
  9.      pŕvoobhájanka  -e ž (ȓ-ȃ) ženska oblika od prvoobhajanec: darilo za prvoobhajanko ♪
  10.      pŕvoobtóžen  -a -o prid. (ȓ-ọ́) publ. ki je prvi naveden v obtožbi, obtožnici: prvoobtoženi skladiščnik je bil oproščen; sam.: zagovor prvoobtoženega ♪
  11.      pŕvorazréden  -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje // ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj ● publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika ♪
  12.      prvoródnica  -e ž (ọ̑) med. ženska, ki prvič rodi; prvesnica: težek porod prvorodnice ♪
  13.      pŕvorojèn  -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki se rodi prvi po vrsti: prvorojeni sin; sam.: prvorojenemu je namenil posestvo ♪
  14.      pŕvorojênček  -čka m (ȓ-é) ekspr. prvorojeni otrok: biti prvorojenček ♪
  15.      pŕvorojênčev  -a -o prid. (ȓ-é) nanašajoč se na prvorojenca: prvorojenčev sin ♦ jur., nekdaj prvorojenčeva pravica nasledstva ♪
  16.      pŕvorojênec  -nca m (ȓ-é) prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu ♪
  17.      prvôta  -e ž (ó) zastar. izvor, poreklo: ostati zvest svoji prvoti / biti s prvote kmet ∙ zastar. s prvote je bilo drugače sprva, od začetka ♪
  18.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
  19.      prvotnína  -e ž (ȋ) star. magmatska kamnina: iz preperelih prvotnin nastale usedline ♪
  20.      pržína  -e ž (í) zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine ♪
  21.      pterodáktil  -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
  22.      pteropód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda ♪
  23.      pterozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
  24.      ptialín  -a m (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  25.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪

   77.364 77.389 77.414 77.439 77.464 77.489 77.514 77.539 77.564 77.589  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA