Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (77.339-77.363) 
- prótirakéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti raketam: protiraketni izstrelki / protiraketna obramba ♪
- prótirazúmen -mna -o prid. (ọ̑-ú ọ̑-ū) ki je v nasprotju z razumom: protirazumno ravnanje ♪
- protiréčje -a s (ẹ̑) star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami ♪
- prótireformácija -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo ♪
- prótireligiózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) protiverski: protireligiozna stališča ♪
- prótirevolúcija -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije ♪
- prótirevolucionár -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev ♪
- prótitánkovec -vca m (ọ̑-ȃ) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke ♪
- prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
- prótitéža -e ž (ọ̑-ẹ́) knjiž. protiutež: meščanstvo naj bi bilo protiteža plemstvu ♪
- protitéžje -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
- protíti -ím nedov. (ȋ í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo ♪
- prótitláčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
- prótitóčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na protitok: protitočna voda ♦ teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh ♪
- prótitók -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga ♪
- prótitorpéden -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja ♪
- prótituberkulózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti tuberkulozi: protituberkulozni boj / protituberkulozni dispanzer ♪
- prótiučínek -nka m (ọ̑-ȋ) z učinkom izzvan nasprotni učinek: učinek in protiučinek / protiučinek izpušnih plinov žene raketo v nasprotno smer ♪
- prótiudár tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar ♪
- prótiudárec -rca m (ọ̑-ȃ) udarec kot odgovor na nasprotnikov udarec: prestreči protiudarce / sovražnikov protiudarec ♪
- prótiukrèp -épa m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi ♪
- prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
- protíven -vna -o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim ♪
- prótivéter -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo ♪
- prótivétrn -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon ♪
77.214 77.239 77.264 77.289 77.314 77.339 77.364 77.389 77.414 77.439 
