Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (77.264-77.288)



  1.      próprétor  -ja m (ọ̑-ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji
  2.      propriocépcija  -e ž (ẹ́) psih. čutno zaznavanje lastnega telesa
  3.      propulzíven  -vna -o prid. () knjiž. pogonski, gonilen: propulzivna moč / propulzivni gibi plavalca // ekon. gonilen, vodeč: propulzivna podjetja / propulzivni ukrepi
  4.      proračún  in próračun -a m (; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja
  5.      prorèk  -éka m ( ẹ́) lingv. prvi del (stavčne) periode: prorek in porek
  6.      próréktor  -ja m (ọ̑-ẹ́) namestnik rektorja: rektor in prorektor
  7.      proróčba  -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: proročba se je izpolnila
  8.      prôrok  -óka mọ́) zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov
  9.      prorokováti  -újem nedov. in dov.) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati
  10.      prót  -a m (ọ̑) šiba, palica: odrezati v grmu prot; natepsti otroka s protom; leskov, vrbov prot / košare iz prota iz protja / ribiški prot ribiška palicazool. suhi prot žuželka paličastega telesa, brez kril; paličnjak
  11.      protaktínij  -a m (í) kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa
  12.      protamín  -a m () biol., kem. enostavna bazična beljakovina v celičnem jedru: protamini in histoni
  13.      proteáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze
  14.      proteín  -a m () biol., kem. beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin: rastlinski, živalski proteini; pomanjkanje proteinov v organizmu
  15.      prótej  -a m (ọ̑) zool. človeška ribica, proteus: gojiti proteje v laboratorijih
  16.      protékcija  -e ž (ẹ́) 1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju 2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam
  17.      protekcionízem  -zma m () knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija ♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi
  18.      protektírati  -am nedov. in dov. () teh. na novo nanašati plast gume na obod avtomobilskega plašča: protektirati avtomobilske gume
  19.      protéktor  -ja m (ẹ́) knjiž. pokrovitelj, zaščitnik: iskati vplivne protektorje / protektor šole ♦ teh. zunanja gumena plast avtomobilskega plašča, ki ščiti nosilno ogrodje
  20.      protektorát  -a m () polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, (delna) oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem: dobiti, imeti protektorat; gospodarsko, vojaško slabotna država je morala sprejeti protektorat; biti pod protektoratom // država, ozemlje pod takim pokroviteljstvom, (delno) oblastjo: nekdanji protektorat je postal samostojna država
  21.      protétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na protetiko: protetična dela / protetični oddelek ◊ lingv. protetični glas soglasnik, navadno j ali v, ki se pojavlja pred samoglasnikom na začetku besede
  22.      protétika  -e ž (ẹ́) 1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika 2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko 3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko
  23.      protéza  -e ž (ẹ̑) priprava, ki nadomešča manjkajoče dele telesa, navadno ude, zobe: namesto roke je imela protezo; pripeti, sneti protezo; lesena, jeklena proteza; invalid s protezo / nožna, zobna proteza
  24.      protézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na protezo: težo telesa je prenesel s protezne noge na zdravo / protezna delavnica
  25.      protéznik  -a m (ẹ̑) žarg. kdor ima, nosi protezo

   77.139 77.164 77.189 77.214 77.239 77.264 77.289 77.314 77.339 77.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA