Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.714-7.738)


  1.      sukáč  -a m (á) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje, Tortricidae: škropiti proti sukačem / brstni, grozdni sukač ♪
  2.      sukálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) delavec, ki suka: sukalec volne / sukalec vrvi ♪
  3.      sukálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sukanje: sukalna hitrost / sukalna priprava ♪
  4.      sukálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) delavka, ki suka: zaposlena je kot sukalka / predilniška sukalka ◊ anat. mišica, ki obrača del telesa; obračalka ♪
  5.      sukálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za sukanje: delati v sukalnici ♪
  6.      sukálo  -a s (á) priprava za sukanje: sukalo se je zlomilo ♪
  7.      sukančárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna ♪
  8.      súkančast  -a -o prid. (ú) ki je iz sukanca: sukančasto blago / sukančaste rokavice ♪
  9.      súkanček  -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: pripraviti sukančke za juho ♪
  10.      súkanec  -nca m (ú) 1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju ♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec ♪
  11.      súkanje  tudi sukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od sukati: sukanje vlaken / sukanje niti, vrvi / sukanje trupa / sukanje orožja; sukanje šivanke / sukanje v krogu ♪
  12.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati ● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej ♪
  13.      sukcesíja  -e ž (ȋ) knjiž. zaporednost, postopnost: sukcesija dveh pojavov / časovna sukcesija ♦ jur. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem; nasledstvo ♪
  14.      sukcesíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko sukcesívno prisl.: sukcesivno nabavljen material ♪
  15.      sukljánka  -e ž (á) tekst. tkanina v sukljani vezavi, zlasti za zavese: izdelovati sukljanko ♪
  16.      sukljáti  -ám nedov. (á ȃ) nekoliko sukati: sukljati nitke / ekspr. sukljati (si) brke / cigaretni dim se suklja, star. suklja proti stropu / listje se je sukljalo po zraku sukljajóč -a -e: sukljajoči se dim, plamen suklján -a -o: sukljana nit ♦ tekst. sukljana vezava vezava, pri kateri se več osnovnih niti med seboj ovija ♪
  17.      suknár  -ja m (á) nekdaj izdelovalec sukna: postati suknar; suknar in klobučar ♪
  18.      suknáriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril ♪
  19.      suknárna  -e ž (ȃ) nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni ♪
  20.      suknárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na suknarje ali suknarstvo: suknarska volna / suknarski pomočnik / suknarska obrt ♪
  21.      suknárstvo  -a s (ȃ) nekdaj suknarska obrt: suknarstvo in platnarstvo ♪
  22.      suknén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz sukna: suknena obleka / sukneno blago ♪
  23.      súkniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka ♪
  24.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  25.      suknjáč  -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪

   7.589 7.614 7.639 7.664 7.689 7.714 7.739 7.764 7.789 7.814  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA