Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (77.064-77.088)



  1.      problém  -a m (ẹ̑) 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvarmat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem
  2.      problemátičen  -čna -o prid. (á) 1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano 2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen ♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami problemátično prisl.: odločili so se zelo problematično
  3.      problemátika  -e ž (á) navadno s prilastkom problemi v celoti: poznati sodobno filozofsko, jezikoslovno problematiko / družbene, gospodarske problematike ni mogoče reševati samo z besedami; problematika izvoza / publ. roman prikazuje vsakdanjo problematiko malega človeka
  4.      problematizírati  -am dov. in nedov. () publ. narediti, povzročiti, da postane smisel, utemeljenost česa problem: problematizirati idejo, umetnost; te vrednote so se problematizirale problematizíran -a -o: življenje samo je problematizirano
  5.      problémček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od problem: rešiti problemček; problemi in problemčki / vsak ima svoje problemčke; izmišljeni problemčki
  6.      problémovec  -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Problemi: članki, razprave problemovcev
  7.      probòj  -ôja m ( ó) redko preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju
  8.      probójen  -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo
  9.      probúja  -e ž () zastar. prebuja: narodna probuja
  10.      probújati  -am nedov. (ú) zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje probujajóč -a -e: probujajoči se narodi
  11.      procájna  -e ž () nar. košara, cajna: nesti v procajni
  12.      procedúra  -e ž () knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov // ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura
  13.      procedurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje
  14.      procènt  -ênta in -énta m ( ē; ẹ̄) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente // ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi 2. mn., žarg. provizija: dobiti, izgovoriti si procente
  15.      procênten  in procénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na procent: procentni odnos med proizvodnjo in izvozom / piše se narazen ali skupaj koliko procenten in kolikoprocenten / s števnikom 6-procentne obresti ♦ mat. procentni račun račun, ki obravnava procente
  16.      procentuálen  -lna -o prid. () izražen v odstotkih: procentualni delež izvoza procentuálno prisl.: podjetje ima procentualno največ zaposlenih žensk
  17.      prócka  -e ž (ọ̑) nar. dolenjsko košara, cajna: plesti procke / nabrati procko krompirja
  18.      procvít  -a m () star. razvoj, razcvet: delati za procvit kulture / nazdraviti v procvit naroda
  19.      procvítati  -am nedov. () zastar. cveteti: roža lepo procvita / v tistem času je gospodarstvo procvitalo procvitajóč -a -e: doba procvitajoče kulture
  20.      pròč  prisl. () 1. izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta: iti, steči proč; poslati, spraviti koga proč / elipt. brž proč / kot vzklik proč odtod / stopiti nekaj korakov proč / obrniti se proč v drugo smer // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: domača vas je daleč proč; sedel je proč od drugih / mesto je dve uri proč 2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti strupene bodice, trne proč / star. glava mu bo šla proč obglavljen bo / vreči pokvarjeno hrano proč zavreči, odvreči / elipt. to ni za proč 3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: roko proč; proč z nožem, fant / proč z izdajalci 4. pog., v povedni rabi izraža, da je kaj časovno odmaknjeno, minilo: polnoč je proč; ura je tri proč / proč so lepe sanje; težave so proč težav ni več 5. pog., v povedni rabi izraža uničenje, izgubo: noga je proč; lepa posoda je proč / z našo hišo je proč je propadla; z njo se ne more več računatipog. dolgo je bil proč je bil zdoma; pog. trije prašiči so proč prišli so poginili; pog. držal se je proč od politike ni se ukvarjal z njo; ekspr. roke proč od naše zemlje ne segajte po naši zemlji, ne prisvajajte si je; pog., ekspr. ženska je od žalosti čisto proč duševno izčrpana, obupana; pog. to je proč vržen denar je zapravljen, nekoristno uporabljen
  21.      pročêlen  in pročélen -lna -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na pročelje: pročelni okraski / pročelna soba / pročelna stran stavbe pročelje
  22.      pročêlje  in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (; ẹ̑) 1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico ♦ arhit. glavno, stransko pročelje 2. knjiž., redko sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo: posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra
  23.      pród  -a m, mn. stil. prodóvi (ọ̑) kamenje, ki ga je nanesla, zaoblila voda: rečni breg prekriva prod; voda nanaša prod; plast proda / morski, rečni prod // s takim kamenjem prekrit del brega, obale: sončiti se na produ; dolg, ozek prod; prodi ob reki
  24.      pródaj  m neskl. (ọ̑) star., v prislovni rabi, s predlogom prodaja: krompirja je dovolj tudi za prodaj / stvar gre dobro v prodaj; prim. naprodaj
  25.      prodája  -e ž () glagolnik od prodati ali prodajati: prodaja blaga; za prodajo namenjeni izdelki; nakup in prodaja / prodaja na debelo, na drobno / dati kaj v prodajo; publ. blago gre dobro v prodajo se dobro prodaja; vstopnice so že v prodaji // prodajni oddelek: šef prodaje ♦ ekon. komisijska prodaja; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu

   76.939 76.964 76.989 77.014 77.039 77.064 77.089 77.114 77.139 77.164  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA