Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (77.039-77.063)
- prižéti -žmèm stil. -žámem dov., prižmì prižmíte in prižêmi prižemíte; prižél; nam. prižét in prižèt (ẹ́ ȅ, á) stisniti (k sebi): mati je prižela otroka na prsi / močno jo je prižel in poljubil objel / prižeti k sebi, v objem / priželi so se k zidu, da jih stražar ne bi opazil prižét -a -o: biti prižet h komu; skrival se je, prižet ob drevo ♪
- prižgáti -žgèm dov., prižgál (á ȅ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; žarg. prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči ♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo ● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji
prižgán -a -o: pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed ♪
- prižigáč -a m (á) prižigalec: prižigač svetilk ♪
- prižigálec -lca [u̯c] m (ȃ) nekdaj kdor prižiga ulične svetilke: prižigalci so začeli prižigati luči ♪
- prižigálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prižiga: prižigalni plamen / prižigalna vrvica vžigalna vrvica ◊ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči ♪
- prižigálnik -a m (ȃ) priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom ♪
- prižigálo -a s (á) priprava za prižiganje: prižgati s prižigalom / takrat so imeli še puške na prižigala ♪
- prižíganje -a s (ȋ) glagolnik od prižigati: mehanično prižiganje; prižiganje sveč / prižiganje in ugašanje signalne lučke ♪
- prižígati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj začne goreti: prižigati sveče; za razsvetljevanje so prižigali trske / prižigal je cigareto za cigareto kadil je // delati, da kaj sveti: ko gre spat, nič ne prižiga luči; prižigati in ugašati reflektorje; v mestu so se začele prižigati reklamne luči / ekspr. prižigajo se prve zvezde 2. pog. vključevati, vklapljati: prižigati tranzistor ● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; ekspr. v njenem srcu se je prižigalo upanje začenjala je upati ♪
- prižívnik -a m (ȋ) knjiž., redko prisklednik: nepovabljeni priživniki ♪
- prížnica -e ž (ȋ) ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika: govoriti, oznaniti s prižnice; kamnita prižnica / župnik je stopil na prižnico ♦ alp. večji pomol v skalovju ♪
- prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček ♪
- prižvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) žvenketajoč priti: z ostrogami na škornjih je prižvenketal v sobo ♪
- prižvížgati -am dov. (í) 1. žvižgajoč priti: vesel je prižvižgal v sobo / ekspr. iz teme je prižvižgala krogla žvižgajoč priletela 2. redko z žvižganjem priklicati: prižvižgati otroke na dvorišče ♪
- prižvižgávati -am nedov. (ȃ) zraven, spremljajoč koga žvižgati: pela je, on pa je tiho prižvižgaval ∙ kadil je pipo in si prižvižgaval požvižgaval ♪
- prlívka -e ž (ȋ) zool. ptica z velikimi očmi in s tremi prsti na nogi, Burhinus oedicenemus ♪
- prmèj medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: pravica mora zmagati, prmej / v prislovni rabi za prmej ti obljubim, da bom prišel zagotovo ♪
- pŕnja -e ž (r̄) nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje ♪
- pro... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre... ♪
- pró... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist ♪
- próba -e ž (ọ̑) nižje pog. 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi ● zastar. proba za koncert vaja ♪
- probabilízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem ◊ rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno ♪
- próbati -am dov. (ọ̑) nižje pog. 1. poskusiti: probal je odpreti vrata / probajte še pijačo, potico pokusite 2. pomeriti: probati čevlje / obleka je že urezana, pridite probat ♪
- próbkov -a -o prid. (ọ̑) zastar. plutovinast: probkovi zamaški ♪
- probkovína -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine ♪
76.914 76.939 76.964 76.989 77.014 77.039 77.064 77.089 77.114 77.139