Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (77.039-77.063)



  1.      prižéti  -žmèm stil. -žámem dov., prižmì prižmíte in prižêmi prižemíte; prižél; nam. prižét in prižèt (ẹ́ , á) stisniti (k sebi): mati je prižela otroka na prsi / močno jo je prižel in poljubil objel / prižeti k sebi, v objem / priželi so se k zidu, da jih stražar ne bi opazil prižét -a -o: biti prižet h komu; skrival se je, prižet ob drevo
  2.      prižgáti  -žgèm dov., prižgál (á ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; žarg. prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči ♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo ● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji prižgán -a -o: pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed
  3.      prižigáč  -a m (á) prižigalec: prižigač svetilk
  4.      prižigálec  -lca [c] m () nekdaj kdor prižiga ulične svetilke: prižigalci so začeli prižigati luči
  5.      prižigálen  -lna -o prid. () s katerim se prižiga: prižigalni plamen / prižigalna vrvica vžigalna vrvicafot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči
  6.      prižigálnik  -a m () priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom
  7.      prižigálo  -a s (á) priprava za prižiganje: prižgati s prižigalom / takrat so imeli še puške na prižigala
  8.      prižíganje  -a s () glagolnik od prižigati: mehanično prižiganje; prižiganje sveč / prižiganje in ugašanje signalne lučke
  9.      prižígati  -am nedov. ( ) 1. delati, da kaj začne goreti: prižigati sveče; za razsvetljevanje so prižigali trske / prižigal je cigareto za cigareto kadil je // delati, da kaj sveti: ko gre spat, nič ne prižiga luči; prižigati in ugašati reflektorje; v mestu so se začele prižigati reklamne luči / ekspr. prižigajo se prve zvezde 2. pog. vključevati, vklapljati: prižigati tranzistor ● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; ekspr. v njenem srcu se je prižigalo upanje začenjala je upati
  10.      prižívnik  -a m () knjiž., redko prisklednik: nepovabljeni priživniki
  11.      prížnica  -e ž () ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika: govoriti, oznaniti s prižnice; kamnita prižnica / župnik je stopil na prižnico ♦ alp. večji pomol v skalovju
  12.      prižuboréti  -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček
  13.      prižvenketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) žvenketajoč priti: z ostrogami na škornjih je prižvenketal v sobo
  14.      prižvížgati  -am dov. (í) 1. žvižgajoč priti: vesel je prižvižgal v sobo / ekspr. iz teme je prižvižgala krogla žvižgajoč priletela 2. redko z žvižganjem priklicati: prižvižgati otroke na dvorišče
  15.      prižvižgávati  -am nedov. () zraven, spremljajoč koga žvižgati: pela je, on pa je tiho prižvižgaval ∙ kadil je pipo in si prižvižgaval požvižgaval
  16.      prlívka  -e ž () zool. ptica z velikimi očmi in s tremi prsti na nogi, Burhinus oedicenemus
  17.      prmèj  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: pravica mora zmagati, prmej / v prislovni rabi za prmej ti obljubim, da bom prišel zagotovo
  18.      pŕnja  -e ž () nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje
  19.      pro...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre...
  20.      pró...  predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist
  21.      próba  -e ž (ọ̑) nižje pog. 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi ● zastar. proba za koncert vaja
  22.      probabilízem  -zma m () filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem ◊ rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno
  23.      próbati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. 1. poskusiti: probal je odpreti vrata / probajte še pijačo, potico pokusite 2. pomeriti: probati čevlje / obleka je že urezana, pridite probat
  24.      próbkov  -a -o prid. (ọ̑) zastar. plutovinast: probkovi zamaški
  25.      probkovína  -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine

   76.914 76.939 76.964 76.989 77.014 77.039 77.064 77.089 77.114 77.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA