Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (7.589-7.613)


  1.      subjektivitéta  -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja; subjektivnost: objektivitete in subjektivitete / subjektiviteta simbolov ♪
  2.      subjektivizácija  -e ž (á) glagolnik od subjektivizirati: pesnikova subjektivizacija resničnosti ♪
  3.      subjektivízem  -zma m (ȋ) prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev odvisno od osebnih nazorov, interesov: vsak subjektivizem mu je tuj; subjektivizem v kulturi, umetnosti; v svojih obravnavah se je skušal otresti subjektivizma / pesniški subjektivizem / publ. preprečevati subjektivizem v kadrovski politiki ◊ filoz. spoznavna teorija, po kateri so vsa spoznanja odvisna od človekove zavesti, mišljenja ♪
  4.      subjektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: pesnik je subjektiviziral like z miselnimi in liričnimi doživetji ♪
  5.      subjektívnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost subjektivnega človeka: subjektivnost pri ocenjevanju / literarna, umetniška subjektivnost; subjektivnost v občutkih, zaznavah / v romanu izstopa pisateljeva subjektivnost 2. filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja: priznavati subjektivnosti velik pomen / subjektivnost nagonskih doživljajev ♪
  6.      subjéktnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., redko subjektivnost: subjektnost mnenja ♪
  7.      súbkontinènt  -ênta in -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent ♪
  8.      súbkultúra  -e ž (ȗ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je: nekatere skupine prebivalstva oblikujejo v razširjenih kulturah subkulture s posebnimi sistemi norm in načinov ravnanja / mestna, vaška subkultura; subkultura hipijev ♪
  9.      subkután  -a -o prid. (ȃ) med. podkožen: subkutana infekcija; subkutano tkivo subkutáno prisl.: dati injekcijo subkutano ♪
  10.      sublimácija  -e ž (á) 1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene 2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto ◊ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost ♪
  11.      sublimacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sublimacijo: tudi šport je lahko sublimacijska dejavnost / sublimacijski mehanizmi / sublimacijska temperatura ♦ meteor. sublimacijsko jedro delec v zraku, na katerem se zgoščuje zračna vlaga v trdno stanje ♪
  12.      sublimát  -a m (ȃ) kem. snov, ki nastane pri sublimaciji: uporabljati sublimate v kemični industriji // nestrok. v vodi topna spojina živega srebra in klora, strok. živosrebrov klorid: razkužiti zdravniške instrumente s sublimatom; uporaba sublimata v medicini / tablete sublimata ● knjiž. ta zbirka je sublimat najboljšega, kar je pesnik ustvaril skupek ♪
  13.      sublímen  -mna -o prid. (ȋ) knjiž. vzvišen, plemenit: sublimna poetičnost drame; to je zelo sublimna poezija / iskati zadovoljstvo v sublimnih užitkih ♪
  14.      sublimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sublimirati: nastanek umetnosti iščejo nekateri v sublimiranju človeških nagonov; sublimiranje spolnosti v šport / sublimiranje jodovih kristalov; proučevati pogoje sublimiranja ♪
  15.      sublimírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spreminjati, preusmerjati kaka nagnjenja, težnje na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegovo agresivnost so sublimirali v družbi koristno delo; človekovi nagoni se lahko pod vplivom umetnosti, kulture sublimirajo 2. fiz., kem. neposredno prehajati iz trdnega stanja v plinasto in obratno: jodovi kristali sublimirajo že pri navadni temperaturi sublimíran -a -o: sublimiran način obnašanja; sublimirana erotika ♪
  16.      súbliteratúra  -e ž (ȗ-ȗ) lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo ♪
  17.      súbmikroskópski  -a -o prid. (ȗ-ọ̑) tako majhen, da se ne vidi niti z mikroskopom: submikroskopski delci, virusi / submikroskopske poškodbe v strukturi kovin ♪
  18.      súbnormála  -e ž (ȗ-ȃ) geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os ♪
  19.      súborbitálen  -lna -o prid. (ȗ-ȃ) teh., navadno v zvezi suborbitalni polet polet po balistični krivulji ♪
  20.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji ♪
  21.      subordinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju ♪
  22.      súbpanónski  -a -o prid. (ȗ-ọ̑) ki je, se nahaja na obrobju Panonske nižine: subpanonsko področje ♪
  23.      súbpoláren  -rna -o prid. (ȗ-ȃ) ki je, se nahaja neposredno ob polarnem področju: subpolarno področje / subpolarno rastlinje ♦ geogr. subpolarni pas pas na prehodu iz zmerno toplega pasu v polarni pas; subpolarno podnebje podnebje z zelo kratkimi poletji in dolgimi, mrzlimi zimami ♪
  24.      subréta  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete ♪
  25.      subrétka  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke ♪

   7.464 7.489 7.514 7.539 7.564 7.589 7.614 7.639 7.664 7.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA