Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (75.814-75.838)



  1.      prevéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. prevzeti, navdati: prevel ga je občutek miru; prevela ga je žalost / njihovo delovanje je prevel nov duh
  2.      prevetrítev  -tve ž () glagolnik od prevetriti: prevetritev prostorov / prevetritev medsebojnih odnosov
  3.      prevetríti  -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril ( í) 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje prevetrèn -êna -o: dobro prevetrena dolina
  4.      prevetrovánje  -a s () prezračevanje: prevetrovanje hlevov, kleti; naprave za prevetrovanje
  5.      prevévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil
  6.      prevéz  -i inž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez
  7.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke
  8.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico
  9.      prevézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznila ● star. cesta se prevezne v dolino prevesi
  10.      prevezoválnica  -e ž () obvezovalnica: nesti ranjenca v prevezovalnico
  11.      prevezovánje  -a s () glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev
  12.      prevíden  -dna -o prid., prevídnejši (í ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi ● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano
  13.      prevídeti  -im dov.) star. 1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal 2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom ● star. prevideti nesrečo napovedati, predvidetirel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče prevíden -a -o: umreti previden
  14.      previdljív  -a -o prid. ( í) star. napovedljiv, predvidljiv: previdljivi rezultati
  15.      prevídnež  -a m () ekspr. previden človek: velik previdnež je; previdneži in bojazljivci
  16.      previháren  -rna -o prid. (á ā) preveč viharen: danes je morje za plovbo previharno / ekspr.: previharna čustva; previharno življenje
  17.      previháriti  -im dov.) ekspr. hrupno zabavajoč se prebiti, preživeti: previhariti noč ● knjiž., ekspr. previhariti krizo premagati
  18.      previhráti  -ám dov.) ekspr. zelo hitro prehoditi: vse mesto je previhral / vas so previhrali jezdeci predirjali
  19.      previhràv  -áva -o prid. ( á) preveč vihrav: premlad in previhrav je / previhrave izjave previhrávo prisl.: previhravo delati
  20.      previjálen  -lna -o prid. () teh. ki je za previjanje: previjalni stroj
  21.      previjálnica  -e ž () prostor, obrat za previjanje: delati v previjalnici
  22.      prevíjanje  -a s (í) glagolnik od previjati: previjanje dojenčka / previjanje knjig / previjanje rane / previjanje magnetofonskega traku
  23.      prevíjati  -am nedov. (í) 1. na novo a) povijati: previjati otroka b) zavijati: previjati knjige c) obvezovati: previjati roko / previjati rano č) navijati: previjati trak prevíjati se knjiž. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje 2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma ● knjiž. previjal se je kakor kača zvijal
  24.      previjúgati  -am dov. (ū) z vijuganjem prevoziti: smučar je spretno previjugal strmino previjúgati se z vijuganjem priti: previjugati se na drugo stran; pren. previjugati se skozi nevarnosti vojne
  25.      prevíranje  -a s () glagolnik od previrati: družbeno, idejno previranje / previranje po stolu

   75.689 75.714 75.739 75.764 75.789 75.814 75.839 75.864 75.889 75.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA