Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (75.739-75.763)
- preudáren -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
- preudáriti -im dov. (á ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo // oceniti: preudariti okoliščine, položaj preudárjen -a -o: dobro preudarjen cilj; preudarjene besede ♪
- preudárjanje -a s (á) glagolnik od preudarjati: odločiti se po dolgem preudarjanju / preudarjanje okoliščin ♪
- preudárjati -am nedov. (á) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov prihajati do kakih zaključkov: preudarjala sta, kako bi koristno porabila denar; dolgo je preudarjal, preden se je odločil // ocenjevati: preudarjal je svoj položaj; preudarjati svoje življenje // premišljati: ves dan je sedel v kavarni in preudarjal; začel je preudarjati o svojem delu preudarjajóč -a -e: preudarjajoč o tem, kako naj ravna, je hodil po parku ♪
- preugréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko preveč segreti: preugreti sobo; preugreti vodo preugréti se pregreti se: preugrel se je in prehladil ♪
- preumázan -a -o prid. (ȃ) preveč umazan: preumazani čevlji; soba je preumazana / nav. ekspr.: imeti preumazan značaj; nobena laž mu ni preumazana ♪
- preuméten -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje preumétno prisl.: preumetno govoriti ∙ ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno ♪
- preuránjen -a -o prid. (ȃ) publ. 1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje 2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev preuránjeno prisl.: preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno ♪
- preurédba -e ž (ẹ̑) knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe ♪
- preuredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preurediti: preureditev in razširitev muzeja; delna preureditev stanovanja / družbena preureditev; preureditev uprave ♪
- preuredíti -ím dov., preurédil (ȋ í) drugače, na novo urediti: preurediti hišo, stanovanje / stroj je preuredil na električni pogon / preurediti sodstvo, upravo // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: skladišče so preuredili v plesno dvorano preuredíti se dobiti drugačne značilnosti: država se je preuredila v zvezno državo preurejèn -êna -o: preurejen motor; preurejeno gledališče ♪
- preuredítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preureditev: preureditveni načrt / preureditvena dela ♪
- preuredljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da preurediti: gospodarsko poslopje je preuredljivo v stanovanje ♪
- preuréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od preurejati: preurejanje šolskih prostorov / preurejanje izobraževanja ♪
- preuréjati -am nedov. (ẹ́) drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati // v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo ♪
- preurejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer ♪
- preurejeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preurejanje: preurejevalni načrti / preurejevalna dela ♪
- preutrudíti in preutrúditi -im dov. (ȋ ú ū) preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil preutrújen -a -o: preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska ∙ knjiž., redko preutrujeni izrazi obrabljeni ♪
- preutrújati -am nedov. (ú) preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem ♪
- preužítek -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪
- preužítkar -ja m (ȋ) v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev ♪
- preužítkarica -e ž (ȋ) v kmečkem okolju ženska, ki ima, uživa preužitek: bila je preužitkarica; smrt preužitkarice ♪
- prevága -e ž (ȃ) pog. prevladanje: prevaga dobrih lastnosti v človeku / prevaga nasprotnikov premoč ♪
- prevágati -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre ● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal ♪
- prevajálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci ♦ jur. zapriseženi prevajalec ♪
75.614 75.639 75.664 75.689 75.714 75.739 75.764 75.789 75.814 75.839