Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (75.714-75.738)



  1.      pretrpévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat pretrpeti: pretrpevati krivice / ekspr. pretrpeval je poraz za porazom bil je večkrat poražen
  2.      pretrúden  -dna -o prid.) preveč truden: pretrudni so, da bi lahko nadaljevali pot
  3.      pretúhtati  -am dov. (ú) pog. premisliti: pretuhtati delovni načrt; pismo je pretuhtal od stavka do stavka; dobro si vse to pretuhtal / pretuhtal je vse mogoče posledice svojega ravnanja
  4.      pretuhtávati  -am nedov. () pog. premišljati: pretuhtaval je, kaj je hotela s tem povedati / dolgo je pretuhtaval, kaj naj stori
  5.      pretúj  -a -e prid. ( ú) preveč tuj: novo okolje je bilo pretuje, da bi se v njem dobro počutil / pretuja sva si
  6.      pretulíti  in pretúliti -im dov. ( ú) 1. tuleč prebiti, preživeti: volkovi so noč pretulili 2. pog. prejokati: otrok je noč pretulil ● ekspr. vihar je pretulil njegove besede preglasil
  7.      pretúra  -e ž () 1. v ltaliji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi 2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture
  8.      pretvára  -e ž () glagolnik od pretvarjati: njena odpoved je samo pretvara; hinavščina in pretvara
  9.      pretvárjanje  -a s (á) glagolnik od pretvarjati: pretvarjanje vodne energije v električno / dovolj je tvojega pretvarjanja; hinavščina in pretvarjanje
  10.      pretvárjati  -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi
  11.      pretvéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo
  12.      pretvórba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pretvoriti: ta pretvorba ne sme prehitro potekati; pretvorba toplotne energije v električno; pretvorba stopinj / pretvorba priredja v podredje
  13.      pretvórben  -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote
  14.      pretvóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pretvorbo ali pretvarjanje: pretvorni dejavniki / knjiž. pretvorne oblike oblakov spremenljive
  15.      pretvorítev  -tve ž () glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost
  16.      pretvóriti  -im dov. (ọ̄) narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki: pretvoriti vodno energijo v električno ♦ lingv. pretvoriti pomensko istemu dati drugačno skladenjsko obliko; mat. pretvoriti ulomek v decimalno število // zastar. spremeniti: zloba ji je pretvorila obraz v spako; preoblekla se je in se pretvorila v čisto drugo žensko pretvórjen -a -o: v tem stavku je smisel pretvorjen
  17.      pretvórnik  -a m (ọ̑) naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na področju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik // teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije ◊ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo
  18.      preubráti  -bêrem dov., stil. preuberó; preubrál (á é) knjiž., redko spremeniti, predrugačiti: preubrati svoj delovni sistem / preubrati svoja načela in želje
  19.      preučèn  -êna -o prid. ( é) 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža
  20.      preučeválen  -lna -o prid. () proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine
  21.      preučevánje  -a s () glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih
  22.      preučeváti  -újem nedov.) 1. usposabljati za drugo delo: preučevati rudarje v strugarje 2. proučevati: preučevati življenje ptic / preučevati zgodovinske dokumente / prošnjo še preučujejo obravnavajo, rešujejo preučeván -a -o: preučevani primeri
  23.      preučítev  -tve ž () glagolnik od preučiti: preučitev delavcev / preučitev literarne preteklosti / prošnjo priporočamo v skrbno preučitev
  24.      preučíti  -ím dov., preúčil ( í) 1. usposobiti za drugo delo: preučiti invalida; moral se je preučiti 2. proučiti: znanstveno preučiti pojav / skrbno preučiti vse podatke preštudirati / preučiti prošnjo, zahtevo ● star. izkušnja nas ni preučila izučila preučíti se ekspr. prebiti, preživeti ob učenju: koliko se bomo morali letos še preučiti
  25.      preudárek  -rka m () glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu

   75.589 75.614 75.639 75.664 75.689 75.714 75.739 75.764 75.789 75.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA