Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (75.614-75.638)


  1.      pretegováti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge pretegováti se zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji ● ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati ♪
  2.      pretéhtanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pretehtati: pretehtanje okoliščin; pretehtanje pomena raziskovalnega dela / pretehtanje otrokovih sposobnosti ♪
  3.      pretéhtati  -am dov. (ẹ̑) 1. ponovno stehtati: pretehtal je že ves krompir / ekspr. koliko blaga sem že pretehtala na tej tehtnici stehtala 2. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznati resnične lastnosti česa: pretehtati dokaze; dobro pretehtati predpise; zapisano si lahko bolje ogledamo in pretehtamo / pretehtal ga je z enim samim pogledom; pretehtati negativno in pozitivno stran zadeve / pretehtal je, da je nova služba kot nalašč zanj ugotovil // oceniti: pretehtati izgubo in dobiček pri poslovanju; kritično pretehtati novi način dela // premisliti: pretehtaj in se odloči; pretehtal je svoje spomine / pretehtal je vsako besedo, preden je spregovoril; vnaprej kaj pretehtati; nič ne pretehta, kaj govori 3. knjiž. prevladati: pretehtalo je mnenje, da so ti ukrepi nujni / med nagrajenci so pretehtali mlajši ustvarjalci / ugotovili so, da razvoj turizma na tem področju pretehta prednosti, ki naj bi jih imela elektrarna odtehta pretéhtan -a -o: pretehtan izbor pesmi; pretehtana kompozicija romana; pretehtana znanstvena metoda; pretehtana odločitev; jabolka so že pretehtana; prisl.: govoriti pretehtano ♪
  4.      pretehtávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pretehtavati: pretehtavanje načrta / pretehtavanje položaja; pretehtavanje vrednosti česa ♪
  5.      pretehtávati  -am nedov. (ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe // ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost // premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori ♪
  6.      pretehtováti  -újem nedov. (á ȗ) pretehtavati: pretehtovati novo znanstveno metodo / pretehtovati možnosti za rešitev / dolgo je pretehtoval njegove besede / kaj naj storim, je pretehtoval ♪
  7.      pretèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od preteči: med pretekom ceste je padel / pretek dobe; pretek prvih dnevnih ur / publ. po preteku dveh let se je vrnil po dveh letih 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža zelo veliko količino, množino: blaga je na pretek; časa, vsega ima na pretek ♪
  8.      pretékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto 2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce ● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal ♪
  9.      pretêklik  -a m (é) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja: preteklik in prihodnjik ♪
  10.      pretelováditi  -im dov. (á ȃ) 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije ● žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti ♪
  11.      pretemà  tudi pretèma [tǝm] prisl. (ȁ; ǝ̀) v povedni rabi preveč tema: pretema je že, da bi šel skozi gozd ♪
  12.      pretèmen  tudi pretemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. pretemán -mnà -ò [tǝm] prid. (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ȃ ȁ) 1. preveč temen: pretemna barva; pretemna obleka / pretemna noč ∙ ekspr. prikazati kaj s pretemnimi barvami preveč negativno 2. ekspr. zelo temen: všeč so mu njene pretemne oči / temna pretemna je noč pretemnó in pretèmno prisl.: pretemno se oblači / v povedni rabi pretemno je, da bi kaj videl ♪
  13.      pretenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije ∙ knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.: avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno ♪
  14.      pretendènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. kdor izraža zahtevo po čem, navadno po naslovu, položaju: bil je pretendent za vodilni položaj v vladi / pretendent na prestol / je več pretendentov za nagrado kandidatov ♪
  15.      pretendêntka  in pretendéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od pretendent: pretendentka na prestol ♪
  16.      pretendírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z na 1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol 2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo ♪
  17.      pretênje  -a s (é) glagolnik od pretiti: pretenje in pregovarjanje ni pomagalo ♪
  18.      preténtan  -a -o prid. (ẹ̄) nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost ♪
  19.      pretentáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega ♪
  20.      pretentávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. pregovarjati, pridobivati: pretentavala ga je z lepimi besedami in ljubkovanjem ♪
  21.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo ♪
  22.      pretèp  -épa m (ȅ ẹ́) medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep ♪
  23.      pretepáč  -a m (á) ekspr. kdor se (rad) tepe, pretepa: bil je pijanec in pretepač; vaški pretepači / miriti pretepače // kdor (rad) tepe, pretepa: bil je neusmiljen pretepač živine ♪
  24.      pretepáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od pretepač: kot deklica je bila jezljivka in pretepačka ♪
  25.      pretépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od pretepati: pretepanje otrok je prepovedano; s pretepanjem ni nič dosegel ♪

   75.489 75.514 75.539 75.564 75.589 75.614 75.639 75.664 75.689 75.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA