Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (75.214-75.238)


  1.      prenaréja  -e ž (ẹ̑) zastar. sprememba, predrugačenje: prenareja človekovih predstav / prenareja denarja, listine ponareditev ♪
  2.      prenaréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno ♪
  3.      prenaréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati: prenarejati oblačila; popravljati in prenarejati / svoje pesmi je dolgo prenarejal prenaréjati se pretvarjati se: zna se dobro prenarejati ♪
  4.      prênatálen  -lna -o prid. (ȇ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom, predrojstven: prenatalna poškodba / otrokovo prenatalno okolje ♪
  5.      prenatánčen  -čna -o prid. (ȃ) preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila prenatánčno prisl.: prenatančno opravljeno delo ♪
  6.      prenategníti  in prenatégniti -em dov. (ȋ ẹ́) preveč nategniti: prenategniti vrv ∙ redko z delom se ni prenategnil pretegnil ♪
  7.      prenatŕpati  -am dov. (r̄) ekspr. preveč napolniti, preveč natlačiti: prenatrpati sobo s pohištvom / avtor je spis prenatrpal s podatki prenatŕpan -a -o: prenatrpani avtobusi; prenatrpana dvorana ♪
  8.      prenaváden  -dna -o prid. (ȃ) preveč navaden: to je zanj prenavadna stvar ♪
  9.      prenávljanje  -a s (á) glagolnik od prenavljati: prenavljanje zgradb / prenavljanje vinogradov ♪
  10.      prenávljati  -am nedov. (á) delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenavljati dvorano, hišo / prenavljati vinograde; pren. trpljenje prenavlja človeka ♪
  11.      prenedólžen  -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) ekspr. 1. preveč nedolžen, neizkušen: prenedolžna je, da bi to opazila 2. preveč nedolžen, mil: te obtožbe so se mu zdele prenedolžne; prepir je bil prenedolžen, da bi ga jemali resno ♪
  12.      prenéh  -a m (ẹ̑) zastar. prenehanje: preneh krčev / deževalo je brez preneha neprenehoma ♪
  13.      prenéhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prenehati: prenehanje obratovanja / prenehanje veljavnosti zakona / sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, sovražnosti / prenehanje višje gospodinjske šole / prenehanje mandata / govoriti brez prenehanja; boj je trajal brez prenehanja več ur neprenehoma ♪
  14.      prenéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / v osmrtnicah prenehalo je biti srce naše mame umrla je b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti 2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh 3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo ♦ jur. pravica preneha ♪
  15.      prenehávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prenehavati: postopno prenehavanje rasti ♪
  16.      prenehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom c) elipt.: dež že prenehava 2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava ♪
  17.      prenehljáj  -a m (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma ♪
  18.      prenehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje ♪
  19.      prenékaj  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. veliko, mnogo: dežela je preživela že prenekaj vojn ♪
  20.      prenekájkrat  prisl. (ȃ) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: že prenekajkrat je odgovarjal na taka vprašanja ♪
  21.      prenekatéri  tudi prenekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) knjiž., ekspr. marsikateri: prenekateri gledalec ni bil zadovoljen; prenekatero noč je prebedela; to napako opazimo v delu prenekaterih organizacij; stara mati je znala prenekatero pesem; sam.: s fronte se prenekateri ni več vrnil ♪
  22.      prenekatérikrat  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: take očitke je prenekaterikrat slišal od brata; zaradi jezikavosti je bil že prenekaterikrat tepen ♪
  23.      prenekdó  tudi prenékdo -nekóga zaim. (ọ̄ ẹ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. marsikdo: to je že prenekdo poskusil ♪
  24.      prenéki  tudi prenék -a -o zaim. (ẹ̄) knjiž., ekspr. marsikateri: doživel je že preneko razočaranje; sam.: prenekemu se je že tako godilo ♪
  25.      prenékikrat  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: prenekikrat je pomislil na dom ♪

   75.089 75.114 75.139 75.164 75.189 75.214 75.239 75.264 75.289 75.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA