Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (75.189-75.213)


  1.      premŕza  -e ž (ȓ) alp. plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; ledeniški most: srečno priti čez premrzo ♪
  2.      premŕzel 1 -zla -o [ǝu̯] prid. (ȓ) preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen premŕzlo prisl.: premrzlo se vedeš do nje / v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo ♪
  3.      premŕzel 2 -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo ♪
  4.      premŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. popolnoma, v celoti zmrzniti: korenine so premrznile; zemlja je zgodaj premrznila // preh. zamrzniti: premrzniti meso 2. redko od mraza postati otrpel: noge so ji premrznile premŕznjen -a -o: domov je prišel moker in premrznjen; premrznjena trava ∙ redko premrznjena reka zamrznjena (od brega do brega) ♪
  5.      prenadólgo  [u̯g] prisl. (ọ́) nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem ♪
  6.      prenágel  -gla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi ♪
  7.      prenáglica  -e ž (ā) knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj ♪
  8.      prenágljenec  -nca m (ȃ) redko prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil ♪
  9.      prenágljenje  -a s (ȃ) glagolnik od prenagliti se: ogibati se prenagljenja / v prenagljenju storjena napaka ♪
  10.      prenagníti  in prenágniti -em, tudi prenágniti -em dov. (ȋ á; á) nagniti na drugo, nasprotno stran: dodatna utež je tehtnico prenagnila ● knjiž. ne more je prenagniti še tolikšna ljubezen do očeta vztraja pri svojem prepričanju, pri svoji odločitvi; knjiž. poskušal je sina prenagniti, pa se mu ni posrečilo pregovoriti ♪
  11.      prenaíven  -vna -o prid. (ȋ) preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog ♪
  12.      prenaláhko  prisl. (ȃ) nav. ekspr. preveč nalahko: prenalahko si je pridobil premoženje / svoje dolžnosti jemlje prenalahko ∙ ekspr. prenalahko si oblečen v premalo toplo obleko ♪
  13.      prenapáčen  in prenápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ) ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant se ji ni zdel prenapačen / kraj res ni prenapačen za to ♪
  14.      prenapénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prenapenjati: prenapenjanje vrvi, žice / prenapenjanje glasilk / tako prenapenjanje stvari se mu upira ♪
  15.      prenapénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. preveč napenjati: prenapenjati strune, vrv / ekspr. prenapenjati oči ob preslabi svetlobi / ekspr. ne prenapenjaj moči / prenapenjati trening ∙ ekspr. prenapenjati možgane preveč intenzivno razmišljati 2. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: bila je prepametna, da bi stvar prenapenjala / prenapenjati tempo graditve prenapénjati se ekspr. preveč, pretirano se truditi, si prizadevati: za to se ni vredno prenapenjati ♪
  16.      prenapétež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: imeli so ga za prenapeteža; politični, športni prenapeteži; to je zločin nekega prenapeteža; prenapeteži in skrajneži ♪
  17.      prenapéti  -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
  18.      prenapíhniti  -em dov. (í ȋ) preveč napihniti: prenapihniti balon / ekspr. življenjepisci so njegovo pomembnost prenapihnili ♪
  19.      prenapolníti  in prenapólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) preveč napolniti: kri je prenapolnila žile / prenapolniti vaze s cvetjem; prenapolniti si želodec / študentje so prenapolnili predavalnico prenapolníti se in prenapólniti se postati preveč poln: trg se je prenapolnil z ljudmi / ekspr. njegovo srce se je prenapolnilo s skrbmi prenapólnjen -a -o: žito je gnilo v prenapolnjenih silosih; prenapolnjena dvorana; planinska koča je prenapolnjena ♪
  20.      prenapòn  -ôna m (ȍ ó) knjiž. 1. glagolnik od prenapeti: prenapon moči 2. prevelika napetost: duševni, živčni prenapon ♪
  21.      prenapòr  -ôra m (ȍ ó) prevelik napor: zaradi slabe hrane in prenapora je zbolel in izhiral / telesni prenapor ♪
  22.      prenapóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo prenapórno prisl.: prenaporno delati ♪
  23.      prenaprézati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr. preveč naprezati: ne prenaprezaj oči prenaprézati se opravljati kako delo z zelo veliko truda, napora: ne prenaprezaj se pri gospodinjstvu ♪
  24.      prenarédba  -e ž (ẹ̑) star. sprememba, predrugačenje: boji se vsake prenaredbe; prenaredba zakona ♪
  25.      prenaredíti  -ím dov., prenarédil (ȋ í) narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico ● star. sveta ne boš prenaredil spremenil prenaredíti se star. spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo ∙ star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti prenarejèn -êna -o: hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena ♪

   75.064 75.089 75.114 75.139 75.164 75.189 75.214 75.239 75.264 75.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA