Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (7.514-7.538) 
- stuartski -a -o [stjúar-] prid. (ȗ) nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba ♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike ♪
- stúd -a m (ȗ) knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega ♪
- stúden -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz ♪
- studèn -êna -o in studén -a -o prid. (ȅ é; ẹ̑) zastar. mrzel: studena pijača / napiti se studene vode / studen veter ♪
- studênčar -ja m (ȇ) knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar ♪
- studênček -čka m (é) manjšalnica od studenec: iz tal teče bister studenček / prala je na studenčku ● ekspr. iz oči sta se ji udrla studenčka solz začela je jokati ♪
- studênčen -čna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na studenec: studenčna voda ◊ bot. studenčni jetrnjak mah z ženskimi in moškimi spolnimi organi na zgornji strani rastlin, Marchantia polymorpha studênčno prisl.: studenčno čista resnica ♪
- studênčina -e ž (ē) star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino ♪
- studênčnica -e ž (ȇ) studenčna voda: piti studenčnico; mrzla studenčnica ♪
- studenčnína -e ž (ȋ) zastar. studenčnica: piti studenčnino ♪
- studênec -nca m (é) 1. manjši izvir vode: zaradi suše je studenec usahnil; bister, hladen studenec; žuborenje studenca; misel, čista kot studenec ♦ geogr. arteški studenec ki pod pritiskom privre na dan izpod neprepustnih plasti; presihajoči studenec ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha // vodni tok tega izvira: postrvi iz studenca; prala je na studencu; pren., knjiž. njegova poezija je poživljajoči studenec 2. ekspr., navadno z rodilnikom kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: studenec dohodkov / tu je studenec modrosti; studenci veselja, življenja 3. ekspr., navadno z rodilnikom velika količina česa: vlil se ji je studenec besed ♪
- stúdijski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na studio: studijska oprema / studijski posnetki; studijski program ♪
- stúdio -a m (ú) 1. film., rad. prostor, v katerem se snemajo igralci, nastopajoči: iti iz studia; vsi nastopajoči so že v studiu; film so posneli večinoma v studiu // ustrezno tehnično opremljeni prostori za snemanje, oddajanje: delati v studiu; studio s sodobno snemalnico / filmski, televizijski, tonski studio / oddaja studio Ljubljana 2. gled. manjša dvorana za študijske, eksperimentalne predstave: igrati v studiu / gledališki studio 3. atelje: slikati v studiu / fotografski studio ♪
- studiózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja // zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme ♪
- studióznost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost studioznega: studioznost interpretacije / ocenjevalcu ni mogoče odrekati studioznosti / z veliko studioznostjo opraviti analizo ♪
- studiózus -a m (ọ̑) zastar. študent, dijak: bil je vzoren studiozus / vseučiliški studiozus ♪
- stúditi se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., z dajalnikom gnusiti se: gosenica se mi studi / tako življenje se mi studi ♪
- studljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz studljívo prisl.: glas ji je zvenel studljivo ♪
- stúdoma prisl. (ȗ) zastar. z gnusom, v gnusu: ljudje se studoma obračajo od njega ♪
- stuhtati gl. iztuhtati ♪
- stúliti se -im se dov. (ú ū) ekspr. zviti se, sključiti se: od strahu se je stulil / stuliti se v dve gubé / ovenelo listje se je stulilo stúliti knjiž., redko zviti: stulil je list papirja in naredil cev stúljen -a -o: stuljeni kostanjevi listi; stuljena postava; čepel je ves stuljen; prisl.: stuljeno se držati ♪
- stúpa -e ž (ū) v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe ♪
- stupíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. neumen, omejen: stupiden človek / stupiden izraz na obrazu / stupidno povelje ◊ psiht. duševno otopel, brezvoljen ♪
- stúpor -ja m (ȗ) psiht. duševna otopelost, brezvoljnost ♪
- stušírati -am dov. (ȋ) pog. umiti s prho; oprhati: mati je stuširala otroka; stuširati se z mrzlo vodo ♪
7.389 7.414 7.439 7.464 7.489 7.514 7.539 7.564 7.589 7.614